Vojak naj bo

Svet je že nekaj časa na tirnicah v negotove čase. Najprej trume beguncev, nato rusko plenjenje Ukrajine in posledične napetosti med Brusljem in Moskvo, pa zaostrovanje morskega spora Japonske in Kitajske, brexit, Trump, grožnja spopada med Kitajci in Američani ter obljuba vstaje političnega ekstremizma tudi na Nizozemskem, v Franciji in morda še kje. Namesto da bi gospodarsko okrevanje prineslo več stabilnosti v politiki, je ta v vrtincu, zadnjič videnem med hladno vojno. Evropske države spet rišejo meje in iščejo načine, kako jih zavarovati ob morebitnem izbruhu nasilja.

Poljaki so septembra začeli uriti 35.000 prostovoljcev, ki bodo uvrščeni v paravojaške defenzivne enote, katerih namen bo preprečitev morebitnega ruskega napada. Nemci nameravajo do leta 2025 povečati število vojakov na skoraj 200.000. Po padcu berlinskega zidu, zmanjšanju trošenja za obrambno industrijo in odpravi naborništva leta 2011 je njihovo število lani upadlo na vsega 166.500, kar je najmanj v moderni zgodovini. Nemških vojakov je približno 420.000 manj kot ob združitvi na koncu hladne vojne, med katero sta bili Nemčiji nekakšna branika pred morebitnim napadom Sovjetske zveze.

Izdatki za vojsko se bodo letos še zmanjšali, za 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi prihodnje leto dosegli 307 milijonov.

Rusi, vsaj v Evropi, so še naprej eden glavnih razlogov za nelagodje in strahove držav. Če k nepredvidljivemu vladarju Kremlja Vladimirju Putinu prištejemo še ekscentričnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je evropski in svetovni mir, kot rezultat enačbe globalnih silnic, vse bolj negotov, zaradi česar o krepitvi vojske razmišlja čedalje več držav.

Naborniški sistem so, potem ko so ga leta 2010 zaradi zadostnega števila prostovoljcev odpravili, pred dnevi znova uvedli na Švedskem. V vojsko bodo »povabili« tudi ženske, četudi v švedskih gozdovih in mestih ni bilo slišati rožljanja orožja že debeli dve stoletji. Na leto bodo mobilizirali 13.000 nabornikov, rojenih po letu 1999, na podlagi motivacije in veščin pa jih bodo vpoklicali okoli 4000. Stockholm namerava s tem okrepiti vojsko, ki ji po oceni Zelenih in Socialnih demokratov – stranka je največja v parlamentu že od leta 1914 – primanjkuje 1000 vojakov in okoli 7000 rezervistov.

Švedi še zdaleč niso edini, ki v zadnjem obdobju želijo z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka okrepiti lastno vojsko. Litovci so to storili predvsem zaradi nepredvidljivosti Rusije, ki je leta 2014 aneksirala ukrajinski polotok Krim, in strahu, da bi hotel Kremelj storiti kaj podobnega tudi v drugih nekdanjih državah Sovjetske zveze. Od septembra bo v vojsko vpoklicanih vsako leto okoli 3500 mladih moških. Naborniški sistem, ki so ga Litovci pred nedavno obuditvijo opustili leta 2008, naj bi bil aktiven vsaj pet let.

Poleg omenjenih dveh držav imajo obvezno služenje vojaškega roka še v Avstriji, Estoniji, Grčiji, Turčiji ter na Norveškem, Finskem in Poljskem. Ko so kmalu po novem letu o tem začeli razmišljati v hrvaški vladi, ki bi rada z letom 2019 okrepila vojsko z novim razredom nabornikov, se je pojavila podobna ideja tudi v Sloveniji.

Toda pravih odgovorov, kaj bi uvedba naborništva prinesla k sposobnosti države, da se obrani pred oboroženo tujo silo, in koliko bi usposabljanje nabornikov stalo, za zdaj ni.

Reuters

Račun za boljšo obrambo

Nekdanji hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović je za spletni časnik Balkan Insider izjavil, da bi vpeljava polnega naborniškega sistema Hrvaško stala od 40 do 65 milijonov evrov na leto. Ob dejstvu, da je Hrvatov približno dvakrat več kot Slovencev, prav toliko večje pa so generacije mladih, ki bi služili vojaški rok, je mogoče sklepati, da bi odmrznitev naborniškega sistema Slovenijo stala najverjetneje vsaj nekaj deset milijonov evrov na leto, čemur pritrjuje tudi obramboslovec dr. Klemen Grošelj.

Na Hrvaškem so se prav zaradi visokih stroškov najprej menda odločali o skrajšanem, dvomesečnem služenju vojaškega roka, vendar so nato načrt še omilili, do tri- ali štiritedenskih poletnih kampov za nabornike. Kako močno bo zaradi tega obremenjen proračun, ni znano, prav tako kot ne v Sloveniji, kjer koncept še ni zasnovan in morda nikoli ne bo.

Vsekakor pa vpeljava obveznega služenja vojaškega roka ne bo oziroma ne bi bila poceni. »Ponoven prehod na naborniško vojsko bi nujno zahteval vrsto zagonskih vlaganj,« so poudarili na ministrstvu za obrambo. Vojska bi morala najprej zagotoviti infrastrukturo za nabornike, kar bi zajemalo vse od dograditve vojašnic, poligonov ob njih, nabave opreme in postavitve sistema oskrbe nabornikov. Če ima vojska osebno opremo in oborožitev za vse pripadnike – trenutno je v stalni sestavi 6912 pripadnikov in 899 rezervistov – pa za ustrezno kolektivno oborožitev in opremo danes ni dovolj sredstev. 

Tako kot jih verjetno ni za dodatno zaposlovanje, ki bi bilo potrebno že samo za opravljanje nalog nabora na obrambnem ministrstvu. Prav tako bi se spremenila stalna sestava vojske, saj bi morali povečati število častnikov, predvsem za usposabljanje in poveljevanje vojnim enotam. »To so kadri, ki že zdaj najpogosteje zapuščajo vojsko oziroma jih je izredno težko pritegniti,« opozarja Grošelj.

Iskanje in prekvalifikacija kadrov povzročata tudi dodatne stroške. Častnik zasluži denimo okoli 1600 evrov bruto, navaden vojak pa manj kot 1200. Celoten proračun za slovensko vojsko je bil lani 302 milijona evrov, kar je manj od odstotka bruto domačega proizvoda, zaradi česar Slovenijo že nekaj časa postrani gledajo pri Natu, kjer je zaželeno, da dosežejo izdatki za obrambo dva odstotka BDP. Izdatki za vojsko se bodo letos še zmanjšali, in sicer za 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi prihodnje leto dosegli 307 milijonov.

Naborništvo 
da ali ne?

Najti sredstva za vojsko, ki jo je celo njen vrhovni poveljnik predsednik Borut Pahor lani spomladi označil za slabo pripravljeno, je samo ena ovira, čez katero bi morala skočiti ideja o vpeljavi naborniškega sistema.

Druga je ta, kako njegovo vlogo vidi družba. Odpravo naborništva leta 2003 je tedanji obrambni minister Anton Rop označil za zgodovinski dogodek, ki bo »razveselil mnoge mlade, ki ne želijo služiti vojaškega roka«. Odnos mladih do vojske se odtlej po Grošljevi oceni ni bistveno spremenil. »Navdušenje med mladimi za služenje vojaškega roka je po moji oceni bistveno manjše, kot se zdi,« pravi in dodaja: »Ob sedanji percepciji ogroženosti se bomo v primeru uvedbe naborništva zelo hitro soočili z istimi problemi kot pred dobrim desetletjem.« Takrat je družba vojsko videla kot vse manj potrebno, od osamosvojitvene vojne je minilo skoraj 15 let, pred vrati je stal Nato, verjetnost oboroženih spopadov je bila majhna. 

Odmrznitev naborniškega sistema bi Slovenijo najverjetneje stala vsaj nekaj deset milijonov evrov na leto.

Danes so ti nekoliko bliže realnosti. Morebitno ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka bi bilo torej po oceni obrambnega ministrstva treba obravnavati celostno – upoštevaje sedanje varnostne, gospodarske, finančne in socialne razmere. Prav tako bi moral biti o tem dosežen širši družbeni konsenz.

In vprašanje, ali bi imeli zaradi tega sploh boljšo vojsko? »Poleg osnovnega usposabljanja v vojaških veščinah je potrebno dodatno specialistično usposabljanje oziroma znanje, če želimo usposobiti upravljavce vse bolj zahtevnih vrst orožja in oborožitvenih sistemov, ki ga zdaj pripadniki stalne sestave pridobijo z vojaškim izobraževanjem in usposabljanjem,« so poudarili na ministrstvu za obrambo. Nekaj tednov v kasarni in na poligonih zanesljivo ne bi imelo takšnih učinkov. »Gotovo je za ohranjanje ustrezne ravni znanja nujno njegovo obnavljanje in nadgradnja z novim,« so še dodali na ministrstvu. In smo spet pri dodatnih stroških.
 

Država bi lahko vpeljala naborništvo

Obvezno služenje vojaškega roka je bilo pri nas zamrznjeno leta 2003 z uzakonitvijo dopolnjenega zakona o vojaški dolžnosti. Toda ta vladi še vedno omogoča uvajanje vseh sestavin vojaške dolžnosti, pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu. Na podlagi vladnega predloga lahko odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje trimesečnega vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi – izvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti – sprejme državni zbor. In sicer ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja.