Višji standard Estonije zelo privlači Fince

V Estoniji živi 7600 Fincev, od tega 1300 študentov. V tej baltski državi je registriranih tudi 4500 finskih podjetij, aktivnih je 1500. med njimi jih ima 361 poslovni prihodek višji od milijona evrov. Estonija pravi, da je magnet za tuje investicije in da se Finci množično selijo čez zaliv. Je to mit ali realnost?
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Russell Snyder je več kot trideset let živel na Finskem. Lani se je odločil za selitev na drugo stran zaliva, v 80 kilometrov oddaljeni Tallin: »Preselil sem se v Estonijo, ker sem hotel prekiniti vsakodnevno rutino, morda dobiti nov navdih.« Življenje v Estoniji je cenejše kot na Finskem, čeprav ni vse poceni: »Najemnine so nižje, vendar je treba plačati več za komunalne storitve in podobno. Hrana je prav tako cenejša.« Tudi John Pagni, svobodni novinar avstralskega rodu, ki na Finskem živi več kot tri desetletja, je že pred osmimi leti razmišljal, da bi prodal stanovanje v Helsinkih in se odselil. »Veliko mojih prijateljev je odšlo v Estonijo,« pravi Pagni, ki mu je načrte prekrižala ljubezen. A ne izključuje možnosti, da bo k sosedom pobegnil, ko bo v pokoju. Finski dnevni časnik Helsingin Sanomat je pred časom povzel študijo estonske agencije Enterprise Estonia, po kateri bi 59 odstotkov od tristo vprašanih Fincev, živečih v Estoniji, svojim sonarodnjakom priporočalo selitev tja.

Po podatkih estonskega statističnega urada se je lani v Estonijo priselilo 9100 ljudi, 5800 se jih je izselilo, s prvim januarjem letos pa so našteli 1850 več ljudi kot ob koncu preteklega leta. Prebivalstvo Estonije se tako že dve leti zapored veča predvsem zaradi priseljevanja. Največ »novih državljanov« je Fincev, teh je bilo leta 2015 med novimi priseljenci kar 52 odstotkov.

V Estoniji je registriranih 4500 finskih podjetij, 1500 je aktivnih. Vendar na Finskem še vedno živi desetkrat več Estoncev kot Fincev v Estoniji.

Na estonskem ministrstvu za notranje zadeve so nam povedali, da je bilo na začetku tega leta po registru prebivalcev pri njih prijavljenih 7651 Fincev, živečih v Estoniji. V to baltsko državo se na leto preseli med 600 in 800 Fincev, največ se jih je preselilo zadnji dve leti.

Raziskava finskega veleposlaništva v Tallinu iz leta 2011 je pokazala, da je v Estoniji registriranih 4500 finskih podjetij, od tega je bilo takrat aktivnih 3500, danes naj bi jih bilo okoli 1500, pri čemer so se na seznam uvrstila tudi podjetja, v katerih imajo Finci vsaj 10-odstotni delež, pravita tiskovna predstavnica veleposlaništva Hannele Valkeeniemi in Kadri Kütt z agencije Enterprise Estonia. »Ker sta Finska in Estonija članici EU, je težko povedati, koliko Fincev se je v Estonijo preselilo zaradi dela, ker jih tega ob prijavi prebivališča ne vprašamo. Smo pa v zadnjem času zaznali rast povpraševanja po delu v Estoniji, tudi zato, ker finska podjetja tukaj odpirajo podružnice,« pojasnjuje Küttova.

Reuters
Reuters

Neposredna bližina Estonije je nedvomno privlačna za Fince, ki tja selijo tudi svoja podjetja, saj sosednje poslovno okolje ocenjujejo kot bolj ugodno od domačega. Estonija ima nižje davke, cenejšo delovno silo, medtem ko sta kultura in podnebje podobna. Finci, ki živijo v Estoniji, menijo, da si lahko več privoščijo, med drugim pogoste vožnje s taksijem, varuško, večerje v restavraciji, obisk lepotnega salona ... Navdušeni so tudi nad tem, da je za prebivalce Tallina javni prevoz zastonj, prav tako je brezplačen brezžični internet.

Agencija Enterprise Estonia, ki promovira posel in regionalno politiko v Estoniji, njeno privlačnost pripisuje stabilnosti, preprostemu davčnemu sistemu in cenejši delovni sili, pa čeprav se Estonci bolj nagibajo k pogledu, da so konkurenčno in ne poceni gospodarstvo. Prav tako imajo trden in zanesljiv finančni sistem, ki ga je še olajšalo sprejetje evra. Gospodarska kriza je ta baltski biser sicer precej prizadela, je pa nekaterim podjetjem vseeno šla na roko.

Urmo Sisask, izvršni direktor finske družbe Hyrles, ki izdeluje komponente za pločevino, je za portal Euroviews povedal, da so hčerinsko podjetje v Estoniji odprli isti teden, ko se je zrušil Lehman Brothers. »Finančna kriza je na cesto pometla veliko usposobljenih delavcev. Mi smo odprli svoja vrata in začeli zaposlovati. Zdaj je Hyrles eno najhitreje rastočih podjetij, promet vsako leto podvojimo,« je dejal.

V nasprotju s Finsko in drugimi evropskimi državami (te poznajo zgolj davčne olajšave) estonskim podjetjem ni treba plačati davka na reinvestirani dobiček.

Finska podjetja se selijo v Estonijo tudi zaradi poceni delovne sile. Po statističnih podatkih je povprečna estonska plača kar za tretjino nižja od finske, poleg tega je delovna sila visokoizobražena. Prav zato je finsko podjetje 3 step IT že leta 2001 odšlo v Estonijo, je za Euroviews povedal direktor prodaje Aivar Kraus. Vendar Sisask meni, da plače ne bodo večno tako nizke: »Povprečna plača se zvišuje. Čez deset ali dvajset let ne bo več razlike med finsko in estonsko plačo. V nekaterih sektorjih estonske plače že dosegajo finske, predvsem v sektorju informacijske tehnologije

Prav tako se selijo beli ovratniki. Čez Baltik se je denimo preselila odvetniška pisarna Hedman Parners, predvsem iz poslovnih razlogov, je pred leti dejal odvetnik in partner Kalle Pedak. Že v devetdesetih so opazili, da sta baltski in ruski trg zelo privlačna za finske stranke, zato so se skupaj z njimi preselili tudi sami. »Beli ovratniki se v Estonijo selijo predvsem zaradi davčnih ugodnosti,« je dejal.

Reuters
Reuters

Davek ni tako nizek

V nasprotju s Finsko in drugimi evropskimi državami (te poznajo zgolj davčne olajšave) estonskim podjetjem ni treba plačati davka na reinvestirani dobiček, toda samo v primeru, da denar investirajo v podjetje s sedežem v Estoniji ali na Finskem. Gospodarske družbe plačujejo davek na dobiček le, ko ga v obliki dividend izplačajo delničarjem. V tem primeru znaša davek 21 odstotkov.

Nekateri sicer pravijo, da je nizek davek eden glavnih razlogov, da Finci odpirajo podjetja v Estoniji, vendar ni res, da je davek nizek. Za delavce je treba plačati 21-odstotni davek na dohodek, pa 33-odstotni davek za socialno varnost, poznajo tudi davek na brezposelnost. Davki so v Estoniji pavšalni in jih je lahko izračunati, niso pa nizki, priznavajo tudi sami Estonci.

Digitalni državljani

Bolj verjetno je, da je Estonija za poslovneže privlačna predvsem zaradi e-uprave, ki omogoča hiter dostop do vseh ključnih igralcev v gospodarstvu. To pomeni, da lahko (zagonska) podjetja takoj ali pa skoraj takoj dobijo vse odgovore o poslu kar na spletu, prek spleta lahko neposredno komunicirajo z davčno upravo, pa tudi druga papirna birokracija odpade. In pa seveda zaradi e-prebivališča (e-residency), s katerim privabljajo podjetnike, zagonska podjetja in svobodnjake z vsega sveta, v upanju, da bodo zgradili novo digitalno nacionalno državo globalnih državljanov. »Vsakdo na svetu lahko zaprosi za državno potrdilo digitalne identitete in dostopa do platforme. Glavni razlog, da se ljudje pridružijo tej skupnosti, je možnost voditi evropski posel prek spleta brez lokacije,« razlaga Küttijeva.

Estonci z e-prebivališčem privabljajo podjetnike, zagonska podjetja in svobodnjake z vsega sveta, v upanju, da bodo zgradili novo digitalno nacionalno državo globalnih državljanov.

Posameznik z e-prebivališčem lahko zgolj v enem dnevu prek spleta ustanovi podjetje in ga upravlja prek spleta, kjerkoli na svetu. Podjetje postane tudi del ekosistema EU, s polnim dostopom do strank in storitev. »Zaprositi je mogoče za bančni račun, poslovati prek elektronske banke in imeti dostop do ponudnikov plačilnih storitev, kot sta Paypal in Braintree,« pojasnjuje in poudari, da mora imeti podjetje za odprtje bančnega računa dober finančni načrt in pripotovati v Estonijo na osebni sestanek. »Odločitev za odobritev bančnega računa e-prebivalcu je v domeni banke, saj e-prebivališče še ne zagotavlja odprtja bančnega računa. E-prebivalci lahko digitalno podpisujejo dokumente, kot so pogodbe in letna poročila, znotraj podjetja in z zunanjimi partnerji v medsebojnem dogovoru, na spletu pa lahko izpolnijo tudi davčno napoved,« pravi.

Zakaj je Estonija privlačna za tuja podjetja? Ker se poleg že omenjenega po sogovorničinih besedah lahko pohvali z zelo nizko stopnjo korupcije in preglednim poslovnim okoljem: »Estonska podjetja imajo eno najnižjih birokratskih obremenitev na svetu, s čimer prihranijo veliko časa za druge stvari. Poleg tega je odprtje podjetja povezano z nizkimi stroški, pa tudi stroški vzdrževanja so nizki.«

Nenazadnje je bila Estonija leta 2015 na prvem mestu indeksa gospodarske svobode med državami EU, na 16. mestu po preprostosti poslovanja, na 23. mestu indeksa zaznave korupcije in na sedmem mestu po znanju angleščine.

Na agenciji Enterprise Estonia predvidevajo, da bodo z e-prebivališčem v Estonijo pritegnili več podjetij in hkrati zagotovili več poslovnih partnerjev. »E-prebivalci ne bodo zgolj ustanovili podjetja, ampak bodo zelo verjetno uporabljali storitve, ki jih ponujajo estonska podjetja; potrebovali bodo bančne račune, mednarodne ponudnike plačilnih storitev, računovodje, pravne nasvete, revizorje in podobno. Čim več strank bodo imela podjetja, tem večji bo potencial rasti za estonsko gospodarstvo,« meni Küttijeva.

Reuters
Reuters

Množična selitev Fincev je mit

Estonija kot destinacija za življenje in delo se je v svetovnih medijih začela pojavljati predvsem s projektom Delo v Estoniji (Work in Estonia). Vendar po besedah predstavnice finskega veleposlaništva Hannele Valkeeniemi večjega preseljevanja Fincev tja niso zaznali: »Pravzaprav je promet prej obraten – desettisoče Estoncev dela in živi na Finskem.« Projekt je bil sicer namenjen promociji dela v Estoniji, sponzorirala ga je agencija Enterpise Estonia, ki je s kampanjo želela privabiti strokovnjake za informacijsko tehnologijo. »Prva tarča je bila Finska. In ker je bila kampanja vrhunsko izpeljana, so se v medijih pojavile zgodbe o tem, kako se visokoizobraženi Finci selijo v Estonijo. V resnici pa teh ni toliko. To je bolj mit kot realnost,« razlaga Valkeeniemijeva in dodaja, da je te zgodbe morala v preteklem letu velikokrat zanikati. »Pred slabim tednom je celo minister za podjetništvo pripomnil, da bi morali kampanjo ustaviti ali začasno opustiti, ker ni dala želenih rezultatov,« je pojasnila.

Finski pogled je torej drugačen od estonskega in pravi, da trditve o množični selitvi Fincev v Estonijo ne držijo. Trenutno v Estoniji živi 7600 Fincev, »podatki pa vključujejo tudi tiste, ki tam prebivajo občasno, torej imajo počitniško hišico ali stanovanje. Tako blizu smo, da je mogoče živeti v obeh državah«. Tudi zato so skovali izraz živeti v Talsinki, še dodaja Valkeeniemijeva.     


 Živahen dnevni promet 
med državama

V 14. stoletju so finske ladje redno plule v Estonijo. Prečkanje Baltika je bilo v znamenju menjave rib za peso in kislo zelje. To je bil prvi znak čezmejne blagovne menjave med državama. Takrat je sicer potovanje trajalo več kot en dan, danes pa sodobni trajekti 80-kilometrsko razdaljo med Tallinom in Helsinki preplujejo v največ dveh urah in pol.

Jasno je torej, da je dnevni promet med državama izredno živahen. Med tema mestoma so lani našteli rekordnih 10 milijonov prehodov meje. »To pomeni, da med Helsinki in Tallinom potuje pet milijonov ljudi. Od tega je 2,7 milijona Fincev, ki v Estonijo prinesejo okoli milijardo evrov na leto, pri čemer polovico porabijo na trajektih, polovica pa ostane v Estoniji,« pojasnjuje Valkeeniemijeva. Dodaja še, da na Finskem še vedno živi desetkrat več Estoncev kot Fincev v Estoniji.     

Več iz rubrike

ikonomija

Nič več Visa in Mastercard - prihaja vseevropski plačilni sistem

Šestnajst glavnih bank v Evropski uniji bo uvedlo vseevropski plačilni sistem, ki bo postal alternativa velikanom kot sta Visa in Mastercard ter zmanjšal grožnjo s strani kitajskih in ameriških BigTe…

ikonomija

Warren Buffett veča svojo prisotnost v sektorju energetike

Berkshire Hathaway Energy je opravil nakup podjetja Dominion Energy; celotna vrednost prevzema znaša skoraj 10 milijard dolarjev.

ikonomija

Omrežje pete generacije bo »peskovnik« za inovacije

Tokrat prispevek s predstavnikom enega vidnejših razvijalcev opreme za tehnologijo 5G. Aleksandar Todorovski iz Ericssona o začetkih 5G in kaj ta tehnologija pomeni za EU ter gospodarstvo.

ikonomija

Umetna inteligenca: kaj nas Kitajci lahko naučijo in česa se moramo bati

Kitajska je leta 2017 napovedala, da želi do leta 2030 postati velesila umetne inteligence (UI). Medtem ko ZDA še vedno vodi v absolutnem smislu, se zdi, da Kitajska napreduje hitreje kot ZDA in EU -…

Komentarji: