Verige podatkovnih blokov - verige, ki osvobajajo

Cena danes najprepoznavnejše kriptovalute bitcoin je prejšnji teden presegla 2500 evrov. »Nepredstavljivo!« Tako bi lahko opisali odziv večine laikov in tudi poznavalcev še pred kakšnim letom ali dvema, kaj šele okoli leta 2009, ko je skrivnostni Satoshi Nakamoto – mnogi menijo, da se za imenom skriva skupina programerjev – v svet poslal idejo o tehnologiji verige podatkovnih blokov (blockchain) in digitalni valuti bitcoin.

E-volitve lahko zelo preprosto izpelješ s tehnologijo vezanih podatkovnih blokov. Vsak državljan bi dobil v svojo denarnico en digitalni kovanec, ki bi v tem primeru pomenil en glas. Volil bi tako, da bi ta kovanec prestavil v denarnico izbranega kandidata ali stranke.

Začetki nove tehnologije, ki bi lahko izpodrinila večino posrednikov v finančnem in tudi javnem sektorju, so bili prežeti s skepso. A nič več. Pred desetimi dnevi je bila obletnica dogodka, ki bi ga z vidika današnjega dogajanja na trgu digitalnih valut lahko opisali kot najmanj racionalno odločitev vseh časov. Laszlo Haynecz, eden izmed programerjev, ki so se med prvimi ukvarjali z bitcoinom in njegovo promocijo, je namreč 22. maja 2010 enemu izmed sogovornikov na spletnem forumu plačal 10.000 bitcoinov za dve pici slovite verige Papa John's. Sir, popečena salama in hrustljava skorjica bi se Hayneczu verjetno zataknili v grlu, če bi vedel, da bo bitcoin kdaj splezal čez vrednost 100 dolarjev, kaj šele 2000 dolarjev. Pici, ki sta ga po tedanjem tečaju stali okoli 20 dolarjev, bi bili po zdanjih cenah vredni vsaj 1,1-milijonkrat več ali dobrih 22 milijonov dolarjev – za konkretno jahto, ali pa prostrano zemljišče, denimo na Švedskem.

Pexels

Zemljiška knjiga v podatkovnih blokih

Zgoraj omenjena tehnologija ima precej širše aplikacije kot zgolj na trgu digitalnih oziroma kriptovalut. Vse različne platforme, ki jih bo poganjala, naj bi bile po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) leta 2025 vredne že deset odstotkov svetovnega BDP. Omemba parcele na Švedskem tako ni bila naključna. Oblasti v Stockholmu so se namreč odločile, da bodo s tehnologijo blockchain uredile zemljiško knjigo.

Zakaj je to lahko koristno? Vsak, ki je imel kdaj opraviti s prodajo ali nakupom zemljišča v Sloveniji, ve, koliko časa trajajo postopki. Že na prepis je treba pogosto čakati nekaj mesecev, če je hkrati treba spremeniti še namembnost zemljišča, pa so zamude večletne. O teh in onih tegobah zemljiških poslov bi vedeli veliko povedati številni podjetniki in zasebniki, med katerimi je nemalo takšnih, ki so bili v postopkih tudi žrtev uradniških napak ali celo namerno pretentani. Težave niso značilne samo za Slovenijo, temveč za nepremičninski trg po vsem svetu, kjer naj bi bilo zaradi nerazrešenega lastništva po mnenju perujskega ekonomista Hernanda DeSota kar 20.000 milijard dolarjev »mrtvega kapitala«, nepremičnin, ki jih je nemogoče upravljati.

Iz transakcij z nepremičninami bodo izrinjeni notarji, odvetniki in nepremičninski posredniki. 

S tehnologijo blockchain bo teh skrbi precej manj. Običajne transakcije bodo postale manj tvegane in precej hitrejše. Ko bodo v sistem prišle informacije od banke, da ima kupec denar, in nato iz zemljiške knjige, da je nepremičnina prodajalca prosta bremen, se bo pametna pogodba preprosto izvedla – v enem popoldnevu. Na Švedskem je sistem še v poskusni fazi, uradno bo zemljiška knjiga prešla na novo tehnologijo leta 2019. O tem razmišljajo tudi v Veliki Britaniji, precej daleč pa je v podobnem projektu tudi Gruzija, ki bo s tehnologijo blockchain upravljala vladne nepremičnine.

»Iz transakcij z nepremičninami bodo izrinjeni notarji, odvetniki in nepremičninski posredniki,« vidi prihodnost nepremičninskih trgov dr. Peter Merc, pravnik, ki se ukvarja z vprašanji zakonodajnih okvirov za nove tehnologije in delitveno ekonomijo.

Podobno kot na nepremičninskem trgu bo imela tehnologija verige podatkovnih blokov daljnosežne posledice tudi drugod. »Storitve bodo hitrejše, cenejše in varnejše,« napoveduje koristi za potrošnike Lan Filipič, višji menedžer na oddelku poslovnega svetovanja družbe Deloitte, ki vidi največ možnosti za razcvet tehnologije blockchain na finančnem, energetskem in surovinskem trgu. Prav tako bi lahko reševala življenja. Zdravstvena kartoteka v podatkovnem bloku posameznika bi lahko pomenila prav to. Zdravnik v Keniji, ki bi oskrboval turista v komi, bi, denimo, lahko izvedel ključne podrobnosti o pacientu, ali je na primer alergičen na kakšna zdravila. Tehnologija blockchain bo spremenila tudi poslovni svet, kjer se precej razmišlja o elektronskem korporativnem upravljanju gospodarskih družb, kar bi pomenilo na primer, da bi lahko potekali skupščine družb in zasedanja nadzornih svetov digitalno. To bi spet prihranilo čas in denar, česar se ne bodo branili niti v zavarovalniškem sektorju. Merc razmišlja, da zavarovalnice sčasoma ne bodo potrebovale več toliko kadrov, ki ugotavljajo nastanek škode in nekaterih drugih. »Zavarovalne pogodbe bodo sklenjena prek aplikacije in se bodo nalagale v blockchain register. Nastanek škode pa se bo ugotavljal s pomočjo modelov ali državnih agencij, na primer Arsa v primeru suše.«

Toda po drugi strani bo tehnologija blockchain, podobno kot robotika in umetna inteligenca, pretresla trg dela, saj bo odpravila potrebo po posrednikih v celi vrsti industrij. »Čez 20 let ne boš več potreboval računovodij ali revizorjev,« meni Merc in nadaljuje, da bo dovolj en človek, ki bo z ustreznim programom preveril vse transakcije, shranjene v podatkovnih blokih. Britanci so bili pred kratkim šokirani ob ocenah, da bo odhod podjetij, ki v Londonu za EU opravljajo klirinške storitve za posle v evrih, pomenil izgubo 83.000 delovnih mest, posredno pa četrt milijona. Vsaj malo se lahko pomirijo z dejstvom, da bodo ta delovna mesta prej ali slej postala nepotrebna – saj potrebe po teh storitvah v svetu tehnologije blockchain kratko malo ne bo toliko ali pa je sploh ne bo.

Z zanje nenavadnim občutkom zamenljivosti bi se lahko v prihodnje srečale tudi banke. Cenejši, varen in hiter način izvajanja finančnih ter drugih transakcij bi lahko pomenil konec vloge bank kot glavnih posrednikov na finančnih trgih. V krajih, kjer je bančništvo nerazvito, pa bi lahko blockchain pomenil preskok v razvoju. »Indija ali afriške države zaostajajo približno tri desetletja v bančnem razvoju. S tehnologijo blockchain bi lahko nadomestile zaostanek,« meni Merc. Dovolj naj bi bili zgolj zadostna pokritost mobilnega omrežja in dostopnost pametnih telefonov za prebivalstvo. Za vse drugo bi poskrbela tehnologija. Toda težava je, da ta vseeno še ni tako razvita, vsaj ko govorimo o blockchainu, kar nakazuje že podatek, da je vrednost vseh digitalnih kovancev na svetu nižja od 75 milijard evrov – to je 30-krat manj od velikosti ene večjih svetovnih bančnih skupin. »Prenos rešitev tehnologije veriženja podatkovnih blokov na večje trge je še vedno precej velik problem,« pravi Filipič.

Digitalna volišča

Tehnologija se razvija naprej in mlada podjetja bodo v prihodnje našla še več možnih rešitev za njeno aplikacijo. Globalni trg rešitev na platformah tehnologije veriženja podatkovnih blokov naj bi bil ob povprečni 61,5-odstotni letni rasti v štirih letih vreden že 2,3 milijarde dolarjev, ocenjuje analitska hiša Market and Markets.

Zgodba sprememb v ustaljenih praksah se bo tako nadaljevala tudi v javnih upravah po svetu, kjer bi lahko na primer hitro odpravili volilne komisije. »E-volitve lahko zelo preprosto izpelješ s tehnologijo vezanih podatkovnih blokov. Vsak državljan bi dobil v svojo denarnico en digitalni kovanec, ki bi v tem primeru pomenil en glas. Volil bi tako, da bi ta kovanec prestavil v denarnico izbranega kandidata ali stranke,« Merc morda celo opiše prihodnost volitev pri nas. In zakaj bi bile takšne volitve boljše od e-volitev, kot jih poznajo v nekaterih državah, denimo Estoniji? »Težava e-volitev je, da se glasovi zbirajo v centralnem registru, kar pomeni, da jih je mogoče prirediti zgolj z enim vdorom. Tehnologija blockchain na drugi strani temelji na decentralizaciji podatkov, kar pomeni, da bi morali hekerji sočasno vdreti v nekaj tisoč računalnikov,« pojasnjuje Merc.