Veliko stvari lahko kupite, a nekatere lahko doživite le v Dewesoftu

So na dobri poti, saj rastejo zelo hitro, zaupajo pa jim ugledni kupci, Nasa, avtomobilski proizvajalci in drugi. Ob lastnem uspehu pa niso pozabili na druge. V svojem pospeševalniku Katapult pomagajo zagonskim podjetjem, da postanejo nove podjetniške zvezde. Vse to so tudi vzroki, da smo trboveljsko podjetje izbrali za prvo Delovo podjetniško zvezdo ter da smo k pogovoru povabili soustanovitelja in direktorja podjetja Andreja Orožna in Jureta Kneza.

V Podjetniških zvezdah smo iskali podjetja prihodnosti. Kakšna prihodnost čaka Dewesoft? Kakšna je vaša vizija?

Knez: Vizija je postati eden največjih ponudnikov v svetu merilne tehnike. Želimo, da strankam ponudimo celovito rešitev, tako za meritve kot za krmiljenje.

Orožen: Na našem področju želimo biti najboljši na svetu. Najprej se nam je ta vizija zdela zelo oddaljena, a z dovršenostjo izdelkov smo vse bolj spoznavali, da to ni nemogoče. Morda ne bomo največji, a želimo biti najboljši. Če nam bo uspevalo tako kot zdaj z vrhunsko ekipo in koordinacijo Jureta, ki ima posebno videnje tehničnih rešitev za prihodnost, ostati inovativni, bomo vizijo gotovo uresničili.

Kako je mogoče izmeriti, da si najboljši na svetu?

Orožen: Pred 15 leti so obstajali programski paketi in instrumenti, na katerih si obrnil stikalo in meril.

Morda bomo v dveh letih dvakrat večji in bomo v desetih letih dosegli 300 milijonov evrov. Potencial, ekipo, znanje imamo, zato ovir za rast ni.

Takrat je imel Jure vizijo, da bo naredil enostaven programski paket za opravljanje meritev na podlagi programskega jezika. To nam je povsem uspelo in konkurenti v svetu so začeli opažati, da smo edini s programsko opremo, ki je enostavna za uporabo. Naše stranke pravijo, da smo naredili najboljšo programsko opremo za opravljanje meritev. Biti najboljši pomeni narediti drugače, boljše in do uporabnika bolj prijazno. Ker nam je uspelo s programsko opremo, si želimo, da bi nadaljevali razvoj strojne opreme. Če bodo rekli, vaš merilni instrument je najboljši na svetu, nam je uspelo.

Med nominiranci za Podjetniško zvezdo sta se uvrstila tudi Aerosol in RLS Merilna tehnika. Oba se ukvarjata z meritvami. Očitno smo Slovenci na tem področju izjemni.

Orožen: Slovenci se najbolj znajdemo tam, kjer znajo mali odigrati svojo vlogo. Merilna tehnika tudi na svetu ni veliko področje. Ker znamo v majhnem svetu uresničiti velike cilje, znamo to storiti tudi v merilni tehniki.

V zadnjih desetih letih ste zrasli približno za desetkrat na 16 milijonov evrov. Trg merilne tehnike je velik 1,2 milijarde evrov ali več in še raste. Kakšen je potencial rasti?

Orožen: Prednost velikih podjetij je, da so največja. Ampak njim vsi jemljejo. Če si največji, lahko samo izgubiš. Mi smo od potenciala tisočkrat manjši in lahko samo pridobivamo. V Nemčiji imajo konkurenti stokrat več prihodkov kot mi, v ZDA so podjetja, ki delajo le na enem od področij, s katerim se ukvarjamo mi, in so desetkrat večja. Nedvomno je možnost nenormalne rasti. Težko rečem natančno; morda bomo v dveh letih dvakrat večji in v desetih letih dosegli 300 milijonov evrov. Potencial, ekipo, znanje imamo, zato ovir za rast ni.

Voranc Vogel

Kakšen izziv je biti stroškovno konkurenčen velikim?

Orožen: Težko je biti konkurenčen, saj imajo drugi drugačne pogoje in nižje cene. Vendar je njihova težava to, da potrebujejo veliko časa za novosti. Ekipa našega razvoja je relativno majhna in imamo majhno hierarhijo odločanja. O novem instrumentu se odločamo v nekaj tednih, razvijamo ga nekaj mesecev. Lahko mine tudi leto ali dve, če delamo nekaj novega. Velika podjetja potrebujejo veliko več časa in pridejo na trg precej pozneje.

Priložnosti vidite v industriji 4.0 ter razvoju avtonomnih in električnih vozil. Za avtonomna vozila delate sisteme za preizkušanje senzorjev, ki zaznavajo ovire na vozišču. Kaj ugotavljate na testih? Kako varna so avtonomna vozila?

Orožen: Evropska komisija bo namenila več kot 1,6 milijarde evrov za avtonomna vozila in elektrifikacijo avtomobilov. Že leta 2019 naj bi avtomobili vozili sami. To je morda za koga šokantno, mi, ki smo v tej panogi, pa vemo, da je to mogoče. Avtomobil že danes preprečuje nenadzorovan zavoj na drugi vozni pas. Leta 2019 bo človek še vedno odgovoren za odzivnost v kriznih situacijah, v prihodnjih letih pa bo avtomobil ukrepal tudi takrat, ko bo šlo za nohte. Pripraviti je treba še veliko infrastrukture. Poznamo projekt na avtocesti med Gradcem in Mariborom, kjer naj bi testirali avtonomno vožnjo. Na cesto bodo spustili avtomobil brez voznika, vozišče pa opremili s senzoriko. Naše poslanstvo je, da naredimo testni poligon za razvijalce opreme v avtomobilih, da bodo lahko razvili sisteme avtomatizacije in pasivne aktivne varnosti v vozilu. Z dobrimi produkti lahko zvišamo raven celotne tehnologije v svetu. Avtomobil je zato varnejši, morda je zato tudi manj mrtvih. Če pomislimo, da je to naš posel, smo lahko presrečni, da delamo v taj panogi in s takšnimi kupci.

Knez: Že zdaj lahko kupimo precej avtonomno vozilo, denimo teslo, prihaja mercedes S z avtonomijo tretje stopnje, torej bo sposoben po avtocesti voziti samostojno, a bo moral voznik vožnjo nadzirati. V prihodnjem letu bo na voljo veliko vozil, ki bodo omogočala precej visoko stopnjo avtonomije.

Kakšni so ključni načrti Dewesofta za prihodnost?

Orožen: Velikost prostorov nam bo po načrtih služila do leta 2020, ne bomo pa se ustavili pri investicijah v tehnologijo, instrumente in orodja. Po petletnem programu bomo investirali v vse nove izdelke v programu. Gre tudi za izdelke, ki izpolnjujejo standarde industrije 4.0. Razvijali bomo nove merilnike, ki bodo še natančnejši in hitrejši. Prvega izmed serije novih merilnikov bomo predstavili aprila prihodnje leto na merilni konferenci, na katero povabimo partnerje iz vsega sveta. Investirali bomo tudi v nove države.

Katere?

Orožen: Švedsko, podjetje odpiramo v Italiji. Novi trgi so še Danska, prihodnje leto želimo Dewesoftovi družini priključiti vsaj še Argentino in Kanado.

Dewesoft bo ob koncu tega leta praznoval 17 let. Od začetka podjetje vodita skupaj. Predstavljam si, da to pomeni veliko uigranosti.

Orožen: Ne toliko uigranost, kot da vsak počne svoje. Tako težje nastane tudi konflikt. Imava pa enake cilje in vrednote o zaposlenih, denarju in tako dalje, zato uspešno sodelujeva.

Omenili ste denar. Zaposleni z nagradami lahko kupujejo vajina deleža v podjetju. Če družbo zapustijo, podjetje delež odkupi. Vidva nameravata na koncu ostati brez deleža. Tega prodajata po knjigovodski vrednosti, ki je nižja od tržne. Zakaj?

Orožen: To je stvar špekulacij, ampak dokler podjetje tako raste, je knjigovodska vrednost verjetno nižja od tržne. Z Juretom nisva finančnika, sva strojnika. Kot razumeva, je knjigovodska vrednost edina realna vrednost. Če bi solastniki hipotetično želeli vse prodati, bi morali z odprodajo vsega premoženja iztržiti toliko, da bi vsakdo dobil svoje. Če vrednost precenite, se lahko zgodi, da jo ocenite nerealno. Kako ob tem lahko pričakujete, da nekomu izplačate njegov delež, če je vrednost podjetja namišljena številka? Za vzdržnost modela so vse analize pokazale, da moramo prodajati za knjigovodsko vrednost.

Zaposleni lahko delež kupijo le v višini nagrade, ker ne bi rada, da bi kupovali s preveč entuziazma in bi morda ogrozili svojo eksistenco. Plača mora ostati za življenje zaposlenega in njegove družine. Imamo sistem nagrajevanja, v katerem si vsak mesec izračunamo ustvarjeno dodano vrednost in del tega damo v nagrado. To je vir za nakup deležev. Zdaj je že 44 solastnikov, poteka peto prodajno okno in še vedno je velik interes. Verjamem, da vsak kupec deleža vidi, da vrednost tega raste in da tudi sam pripomore k temu. Torej se nam vsem zdi, da če bomo dobro delali, se bo vrednost deleža povečevala. To je eden od ciljev za prodajo deleža. Drugi cilj pa je, da so lastniki tisti, ki pripomorejo k uspehu podjetja. Oba z Juretom meniva, da finančnih lastnikov ne želimo imeti v podjetju. Če nekdo izstopi iz družbe, postane finančni lastnik, kar je za nas nesprejemljivo. Drugi garajo, on pa ima od tega koristi. Čeprav je nekoč vložil, to preprosto ni prav.

Voranc Vogel

Imate okoli 60 zaposlenih?

Orožen: V Sloveniji 66 in še sto po svetu.

Načrtujete rast zaposlenih.

Orožen: Prostore do leta 2020 smo uredili za dobrih sto zaposlenih.

Imate težave s pridobivanjem kadrov?

Orožen: Ogromne. Iščemo jih prek spletnega portala za zaposlitve, Linkedina, Facebooka, kadrovskih agencij, oglaševanja v medijih.

Industrija raste, zato je tehničnega kadra na splošno premalo, to za programerje velja še na potenco, dobri programerji pa so že redki. Slabost je tudi, da smo oddaljeni od glavnega mesta. Dobri programerji nimajo interesa, da bi se vsako jutro za enako plačo vozili eno uro v službo. Ne moremo jih plačati toliko več, da bi jih kupili. Ostane nam le to, da pokažemo, kako zelo zanimivo delo imamo. Kolega je pred kratkim bil na izstrelitvi rakete v Francoski Gvajani. Lahko si v boksu formule ena med dirko in ti dirkalnik zapelje skoraj čez prste. Tega se ne da kupiti. Za to moraš bit v Dewesoftu. Z našimi projekti in strankami poskušamo navdušiti mlade strokovnjake, da se nam pridružijo. Če pridejo, večinoma ostanejo, saj jih delo zastrupi. V zadnjem letu in pol se trudimo, da bi vsem v Sloveniji povedali, kako pomemben bi bil predor med Trbovljami in Savinjsko dolino.

Že prvi povojni župan Trbovelj je imel to idejo.

Orožen: Da in leta 1974 so bili že narejeni že načrti, rudnik so zapirali in bi lahko tukaj kopali. Bilo je veliko priložnosti. S tem predorom bi v Dewesoft lahko prišel kader tudi od drugje, saj iz Ljubljane ne bi več potrebovali ene ure. Še pomembneje pa je, da bi Trboveljčani in Hrastničani bili bližje delovnim mestom drugje.

Iz Trbovelj se vsak dan drugam vozi delat več kot polovica delovno aktivnih. Ampak v Dewesoft prihajajo tudi od drugod.

Orožen: Prihajajo iz Murske Sobote, Maribora, Grosuplja, Ljubljane, skorajda iz cele Slovenije.

Kakšne kadre najbolj iščete?

Orožen: Programerje, elektronike, lažje je najti zaposlene za strojno obdelavo in proizvodnjo elektronskih komponent.

Govorila sva o Trbovljah, ki ste jim dali pospeševalnik za zagonska podjetja Katapult. Kakšni so rezultati?

Knez: Katapult nas je presenetil. Glede na naše področje smo pričakovali manjše zanimanje. Vendar je poln in kapacitete širimo z novimi prostori. To je zelo uspešna zgodba.

Pospeševalnik Katapult je zelo uspešna zgodba. Prihajajo podjetja s 101 različno idejo. Samo podpiramo lahko domišljijo in zagnanost ljudi.

Orožen: S Katapultom mladim nismo želeli dati le prostora za razmišljanje, ker to ni nič novega. Ideje smo podprli z vsem, kar imajo Dewesoft in okoliška podjetja. Pomagamo skonstruirati elektroniko za prototip, tega izdelati, za zagonska podjetja nabavljamo pod našimi pogoji, s prodajno mrežo po svetu lahko pomagamo pri prodaji. Kar nekaj podjetij iz Katapulta je zelo dobro pozicioniranih na trgu. Eden je Chipolo, ki je sicer bil že pred Katapultom. Ironate dela posode za peko pic, Hillstrike smučarska kolesa, Zoyo je našel investitorja in mora do februarja prihodnje leto končati svoj izdelek, Spacelink je pred kratkim uspešno izstrelil raketo, naše hčerinsko podjetje v Katapultu MonoDAQ pa uspešno zaključuje serijo enostavnih merilnih instrumentov. V Katapultu smo 40 dni gostili tudi študenta z Japonske, ki je želel v Dewesoftu opraviti praktično delo. Vredno mu je bilo dati to priložnost, saj sta se odprli dve možnosti: ali bo svojo profesionalno kariero nadaljeval v Dewesoft Japonska in smo tako pridobili izobraženega fanta ali pa bo delal v Hondi ali Toyoti in bo postal dobra stranka.

Kakšno je povpraševanje novih zagonskih podjetij? S kakšnimi idejami prihajajo?

Orožen: Še prihajajo. Ideje so običajno inovativne in jih ni nemogoče uresničiti. Ni težava denar, tega na trgu ne manjka. Nekatera podjetja v Katapultu so se financirala prek Kickstaterja, nekatera so dobila investitorja. Največkrat je treba podjetjem pomagati, da naredijo izdelek.

Knez: Spromovirali smo, da iščemo oprijemljive ideje, ki niso le programska oprema ali storitve, ampak da gre tudi za izdelek. Na ta način prihajajo podjetja s 101 različno idejo. Samo pozdravimo lahko domišljijo in zagnanost ljudi.

Kaj daje Katapult regiji?

Orožen: Že nekaj delovnih mest in filozofijo, da je v tej regiji to mogoče. To je najpomembneje. Če komu tu uspe, zakaj bi odšel drugam. Če smo to dosegli, smo dosegli naš namen. Seveda pa si želimo, da bi se število ustvarjenih zaposlitev zelo povečalo.