Veliko bogastva za čedalje manj dela in kapitala

Četrta industrijska revolucija prinaša veliko koristi: natančnejše zdravstvene metode, varnejšo vožnjo, preciznejše napovedovanje vremena in s tem preprečevanje posledic naravnih katastrof, hitrejše iskanje pogrešanih, osebne pomočnike …, a tudi ogromno izzivov. Eden najbolj strah vzbujajočih je morda ta, da podjetja – ne le tista, ki se robotizirajo – za ustvarjanje svojega bogastva potrebujejo vse manj zaposlenih in kapitala.

Korist za vse manj deležnikov

Kot v knjigi Četrta industrijska revolucija, ki jo imamo od nedavnega tudi v slovenskem prevodu in brezplačno dostopno na spletni strani FrodX, razglablja dr. Klaus Schwab, soustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma, četrta industrijska revolucija ne zmanjšuje gospodarnosti obsega podjetij ali pa jo zmanjšuje manj. Navaja primerjavo med Detroitom iz leta 1990, ko je bilo to ameriško mesto pomembno središče tradicionalnih industrij, in Silicijevo dolino iz leta 2014. »Leta 1990 so tri največja podjetja v Detroitu dosegala skupno kapitalizacijo trga v višini 36 milijard ameriških dolarjev, prihodke v vrednosti 250 milijard ameriških dolarjev in zaposlovala 1,2 milijona ljudi. Leta 2014 so tri največja podjetja v Silicijevi dolini dosegala bistveno višjo kapitalizacijo trga (1,09 bilijona ameriških dolarjev), ustvarjala približno enak prihodek (247 milijard ameriških dolarjev), hkrati pa so imela skoraj desetkrat manj zaposlenih (137.000).«

Pexels

Vse manjši stroški

Poleg tega je za digitalno dobo značilno, navaja Schwab, da veliko novih podjetij ponuja informacijsko blago, katerega stroški shranjevanja, prenosa in kopiranja so skoraj nični. Pametna tablica ima danes procesno zmogljivost enako 5000 namiznim računalnikom izpred 30 let, strošek shranjevanja enega gigabajta podatkov pa je v povprečju nižji od 0,03 ameriškega dolarja na leto, medtem ko je pred 20 leti znašal 10.000 ameriških dolarjev.

Tržno gospodarstvo, v katerem zmagovalec pobere vse in do katerega ima srednji razred vedno bolj omejen dostop, lahko postopoma povzroči splošno nezadovoljstvo in propadanje demokratičnih sistemov.

Vpliv, ki ga bo imela četrta industrijska revolucija na gospodarsko rast, razdvaja ekonomiste. Po eni strani tisti s črnogledim odnosom do tehnologije trdijo, da je digitalna revolucija že zagotovila kritični doprinos in da se je njen vpliv na storilnost že skorajda končal. Nasprotniki, torej tisti z optimističnim pogledom na tehnologijo, pa trdijo, da so tehnologije in inovacije na prelomni točki ter da bodo kmalu zagotovile neverjeten dvig storilnosti in večjo gospodarsko rast.

Pred zadnjo gospodarsko in finančno krizo je namreč svetovno gospodarstvo raslo za približno pet odstotkov na leto. Če bi se ta rast nadaljevala, bi se globalni BDP podvojil vsakih 14 do 15 let, kar bi milijarde ljudi popeljalo iz revščine. A žal se po krizi rast globalnega gospodarstva ni vzpostavila na raven pred krizo, kot so nekateri pričakovali, in danes ne dosega niti povprečne rasti po vojni, ki je bila približno od tri do 3,5 odstotka na leto. V zadnjih nekaj letih se je v veliko najrazvitejših državah in tudi v nekaterih od najhitreje razvijajočih se zelo zmanjšal delež delovne sile. Tako se je na primer na Kitajskem leta 2015 število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšalo za 4,9 milijona, na 911 milijonov, Združeni narodi pa ocenjujejo, da se bo delež starejših od 63 let do leta 2030 povečal za 85 odstotkov, s 131 milijonov na 243 milijonov, navaja The Wall Street Journal.

To vpliva na rast BDP in bo vplivalo še naprej. »Nekateri ekonomisti govorijo celo o možnosti 'stoletnega padca' in 'sekularni stagnaciji', torej pojmu, ki ga je med veliko gospodarsko krizo uvedel Alvin Hansen, pred kratkim pa sta ga znova obudila ekonomista Larry Summers in Paul Krugman. Sekularna stagnacija opisuje stanje vztrajnega padanja povpraševanja, ki ga ni mogoče prekiniti niti z ničelnimi obrestmi. Čeprav se akademiki s to zamislijo ne strinjajo povsem, je nikakor ne smemo zanemariti,« opozarja Schwab. »Če se uresniči, bi lahko globalni BDP še naprej padal. Lahko si zamislimo ekstremni scenarij, po katerem letni globalni BDP pade na dva odstotka, torej bi se podvojil šele v 36 letih.« Po njegovem mnenju je polovico tega upada mogoče pripisati padcu relativne cene blaga za investicije, ki ga spodbuja napredek inovacij, zaradi česar so podjetja prisiljena delovno silo zamenjati za kapital.

Globalno povezane digitalne platforme (Uber, Airbnb) in trgi podeljujejo izjemno velike nagrade zgolj majhnemu številu izbrancev.

Za današnjo počasnejšo globalno rast BDP po njegovem mnenju obstaja več razlag: od neustrezne razporeditve kapitala do prevelike zadolženosti in demografskih sprememb. Zaradi staranja populacije in zmanjševanja deleža mladih odraslih je čedalje manj velikih nakupov, kot so nepremičnine, pohištvo, avtomobili in naprave. Poleg tega se bo v starajoči se družbi manj ljudi lotevalo podjetniških izzivov, saj starejši zaposleni raje zadržijo sredstva, ki jih potrebujejo za udobno upokojitev, in ne ustanavljajo novih podjetij.

Manj produktivnosti

Poleg tega se v zadnjem desetletju storilnost po svetu, pa naj bo to delovna storilnost ali indeks globalne produktivnosti (TFP), skorajda ne premakne kljub eksponentni rasti tehnološkega napredka in vlaganj v inovacije. »Ta zadnja oblika paradoksa storilnosti – navidezna neuspešnost tehnoloških inovacij pri zviševanju storilnosti – je ena dandanašnjih gospodarskih enigem, ki napoveduje veliko recesijo in za katero nimamo zadovoljive razlage,« opozarja ekonomist.

Padec storilnosti, ki ga je izmeril ameriški statistični urad, je še posebno skrb vzbujajoč, pravi, ker je bil prisoten v 50 največjih ameriških podjetjih s skupnimi denarnimi sredstvi več kot bilijon ameriških dolarjev, čeprav se realna obrestna mera giblje okoli ničle že približno pet let. »Leta 1931 je ekonomist John Maynard Keynes odmevno svaril pred obsežno tehnološko brezposelnostjo zaradi 'našega odkrivanja načinov za gospodarnejše delo, ki prehiteva odkrivanje novih načinov za koriščenje delovne sile'. Njegove napovedi se takrat niso izkazale za resnične, kaj pa, če se bodo tokrat?«

Pexels

Vedno več neenakosti

Schwab je zaskrbljen tudi zaradi vedno večje neenakosti, ki bi se s četrto industrijsko revolucijo utegnila še bistveno povečati. »Zaradi robotov in algoritmov delovno silo vedno bolj nadomešča kapital, medtem ko postaja investiranje ali natančneje gradnja podjetja v digitalnem gospodarstvu vedno manj kapitalsko intenzivno. Medtem se trgi delovne sile vedno bolj osredotočajo na omejen nabor tehničnih spretnosti, globalno povezane digitalne platforme (Uber, Airbnb) in trgi pa podeljujejo izjemno velike nagrade zgolj majhnemu številu izbrancev. V tem dogajanju bodo zmagovalci tisti, ki bodo sposobni popolnoma sodelovati v ekosistemih, ki jih poganjajo inovacije, in sicer z novimi idejami, poslovnimi modeli, proizvodi in storitvami, ne pa tisti, ki lahko ponudijo le nizkokvalificirano delo ali običajni kapital.« Zaradi teh dinamik imamo tehnologijo za enega glavnih vzrokov za stagnacijo prihodkov ali celo njihovo zmanjšanje pri večini prebivalstva v državah z visokimi prihodki.

Danes je svet resnično zelo neenak, priznava ekonomist. Glede na poročilo Credit Suisse o globalnem bogastvu za leto 2015 je polovica sredstev po svetu pod nadzorom najbogatejših prebivalcev, ki skupaj tvorijo en odstotek svetovnega prebivalstva, medtem ko »ima spodnja polovica svetovnega prebivalstva kolektivno v lasti manj kot odstotek svetovnega bogastva«.

Pretirano neenaka družba ogroža demokracijo

Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) poroča, da je povprečni dohodek najbogatejših desetih odstotkov prebivalstva v državah OECD približno devetkratnik dohodka najrevnejših desetih odstotkov. Še več, neenakost v večini držav je v vzponu, celo v tistih, ki so izkusile hitro rast znotraj vseh dohodkovnih skupin in dramatične padce v številu ljudi, ki živijo v revščini.

Sekularna stagnacija opisuje stanje vztrajnega padanja povpraševanja, ki ga ni mogoče prekiniti niti z ničelnimi obrestmi. Čeprav se akademiki s to zamislijo ne strinjajo povsem, je nikakor ne smemo zanemariti.

V knjigi The Spirit Level: Why Greater Equality Makes Societies Stronger britanska epidemiologa Richard Wilkinson in Kate Pickett predstavljata podatke, ki nakazujejo, da so neenake družbe nasilnejše, imajo več ljudi v zaporih, več duševnih bolezni in pretirane debelosti ter krajšo življenjsko dobo in nižjo stopnjo zaupanja. Na podlagi raziskave povprečnih dohodkov sta ugotovila tudi, da imajo družbe, v katerih vlada večja enakost, tudi višjo stopnjo blaginje otrok, nižjo stopnjo stresa in zlorabe drog ter nižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov. Medtem ko so empirični podatki manj gotovi, so zelo razširjeni strahovi, da višje stopnje neenakosti vodijo k višjim stopnjam družbenega nemira. Med 29 globalnimi tveganji in 13 globalnimi trendi, ki so opredeljeni v poročilu o globalnih tveganjih za leto 2016 Svetovnega gospodarskega foruma, so povezave med neenakostjo in družbenimi nemiri najmočnejše zaradi naraščajočih razlik med dohodki, brezposelnosti ali premalo zaposlenih ter globoke družbene nestabilnosti. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, lahko svet večje povezljivosti in višjih pričakovanj ustvari pomembna družbena tveganja, če prebivalstvo čuti, da nima možnosti doseči katere koli ravni blaginje.

Tako imajo, nadalje navaja Schwab, največje koristi od četrte industrijske revolucije ponudniki intelektualnega ali finančnega kapitala, to so izumitelji, vlagatelji in delničarji, kar pojasnjuje vse večje razlike v premoženju med ljudmi, ki so odvisni od svojega dela, in tistimi, ki imajo lasten kapital. To povzroča tudi razočaranje mnogih delavcev, ki so prepričani, da se njihov dohodek z leti ne bo večal in da življenje njihovih otrok ne bo bolj kakovostno od njihovega.

Danes služba srednjega razreda ne zagotavlja več življenjskega sloga srednjega razreda in v zadnjih dvajsetih letih so se štiri tradicionalne lastnosti statusa srednjega razreda (izobrazba, zdravje, pokojnine in lastništvo nad nepremičninami) odrezale slabše od inflacije. Tržno gospodarstvo, v katerem zmagovalec pobere vse in do katerega ima srednji razred vedno bolj omejen dostop, lahko postopoma preraste v splošno nezadovoljstvo in propadanje demokratičnih sistemov, kar lahko povzroči hude družbene izzive. »Žal je tako četrta industrijska revolucija, poleg tega, da je vir moči za državljane, lahko uporabljena tudi v škodo njihovim interesom.«