Velikanom fotografije se bliska pred očmi

Nezanemarljiv je prodor videotehnologij na področje tradicionalne fotografije, saj so zlasti socialna omrežja gonilo razvoja takšne hibridne fotografije, obenem pa vrhunski aparati z zajemom videa ultra visoke ločljivosti (UHD/4K) omogočajo pravo revolucijo tudi na področju profesionalne fotografije. Poleg tehnologij prihodnosti, ki zagotavljajo dovolj unikatnih prednosti tako ljubiteljskim kot profesionalnim fotografom, pa proizvajalci ne smejo pozabiti niti na nostalgične uporabnike celuloidnega filma, ki so praviloma zelo zvesti posamezni blagovni znamki. Zaradi vseh naštetih izzivov so se številni proizvajalci znašli v škripcih, še več, padla je celo že prva odmevna žrtev evolucije fotografske panoge.

Padec z Olimpa

V začetku leta 2012 je bil namreč prisiljen začeti stečajni postopek Eastman Kodak, legendarni fotografski ponudnik s 131-letno zgodovino. Družba je v okviru temeljitega prestrukturiranja prenehala proizvajati digitalne in žepne fotoaparate ter skupini globalnih tehnoloških velikanov prodala številne fotografske patente, za kar jim je uspelo iztržiti okoli pol milijarde evrov. A to je zgolj kaplja v morje pri ogromnih finančnih težavah, saj jih je prestrukturiranje, skupaj z masovnim zapiranjem proizvodnih obratov in odpuščanji, od leta 2003 stalo že 2,6 milijarde evrov. Eno najstarejših fotografskih podjetij, ki je iz stečajnega postopka izstopilo v sredini leta 2013, je tako postalo zgolj specializiran ponudnik na trgu digitalnih tiskalnikov in fotomateriala. Svojevrstna ironija pri tem pa je, da je prav Kodak pionir digitalne fotografije, ki je štiri desetletja zatem postala najzaslužnejša za njegov propad.

Nevarno blizu prepada hodi tudi japonski velikan Olympus, ki je leta 2011 zakuhal enega največjih škandalov v japonski korporativni zgodovini. Takrat sveže imenovani direktor Michael Woodford je s preiskavo finančnih nepravilnosti razkril razvejeno mrežo koruptivnih praks v družbi, ki so segale od različnih oblik podkupovanja do številnih strateško spornih poslov. Z njimi je prejšnje vodstvo prikrivalo zgrešene investicije iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, ki so povzročile milijardne izgube. Razkritje goljufije je močno zamajalo temelje družbe, sprožilo množične preiskave in aretacije več vplivnih gospodarstvenikov ter spodbudilo debato o politiki upravljanja in transparentnosti na Japonskem. Olympus se je na pot povrnitve dobrega imena podal z obsežnim prestrukturiranjem in nižanjem stroškov ter krepitvijo oddelka medicinske opreme, saj, denimo, na področju endoskopov obvladujejo kar 75 odstotkov svetovnega trga, zato po mnenju analitikov prihodnost družbe le ni tako črna.

Olympus skoraj Canonov »kanonfuter«

A naštete težave so vseeno povzročile, da se je Olympus znašel na radarju največjega svetovnega proizvajalca fotografske opreme Canona, za katerega bi bila tako slovita prevzemna tarča velika trofeja. Olympus je ponudbe za kapitalsko povezovanje dobil tudi od velikanov Sony in Fujifilm, a na koncu iz te moke ni bilo kruha in Olympus vsaj za zdaj ostaja samostojen. Canona pa neuspeli prevzem ni odvrnil od agresivne prevzemne politike, ki je bila pod zadnjima predsednikoma njegov zaščitni znak in mu je omogočila celo preboj v elitno deseterico največjih japonskih družb. Canon sicer več kot polovico prihodkov ustvari na tujih trgih, zato je precej odvisen od zdravja svetovnega gospodarstva in tečaja jena. Vseeno pa družba kljub nekaterim, tudi internim pretresom nadaljuje s solidnimi poslovnimi rezultati, ki so poleg močne diverzifikacije proizvodov tudi posledica uspešne poslovne optimizacije in nižanja stroškov v zadnjem desetletju.

Uspešen je tudi glavni Canonov tekmec Nikon, ki je bil eden od pionirjev tehnologije brezzrcalnih fotoaparatov. Glede na to, da se zlasti v Evropi in ZDA uresničujejo napovedi poznavalcev o skokoviti rasti priljubljenosti te tehnologije, si je Nikon s pravilno strategijo zagotovil tudi občutnejšo konkurenčno prednost, na račun težav tekmecev pa si utegne odrezati še večji kos tržne pogače. Družba je sicer lani po večletni rasti prodaje in zlasti dobička, ki se je v zadnjih letih skoraj podvojil, znova imela slabše poslovne rezultate, predvsem na račun počasnega okrevanja Evrope in Kitajske. Podobne težave pestijo tudi večino drugih velikih konglomeratov, od Sonyja in Panasonica do Samsunga, toda to so nedvomno samo začasne ovire na poti nadaljnje hitre evolucije in rasti fotografske panoge.