Več se zadolžujemo, manj varčujemo – a še vedno veliko več kot drugi

Slovenci smo pregovorno varčen narod. Če, recimo, Američani prihranijo le okoli tri odstotke prisluženega denarja, je stopnja varčevanja v Sloveniji bliže 13 odstotkom, kar je približno dve odstotni točki nad evropskim povprečjem. A nekoč je bila še višja, tik preden je udarila kriza, so Slovenci na bančne račune, v razne sklade, zavarovanja ali nogavice pospravili skoraj 16 odstotkov prisluženih evrov.

NLB: Kljub gospodarski rasti in nižji brezposelnosti so Slovenci še vedno previdni pri zadolževanju in se po večini zadolžujejo le takrat, kadar obstaja tehten razlog za to.

Zakaj je stopnja varčevanja danes nižja? Med razlogi so zagotovo pozitivnejše gospodarsko okolje, ki ne prinaša zgolj gospodarske rasti, visokih dobičkov podjetij, temveč tudi zaposlitve in predvsem nizko brezposelnost, kar seveda vodi v višjo potrošnjo. Občutki strahu pred tem, da bi ostali brez službe, se večini Slovencev prikazujejo le še v morah, ki bledijo z dnem, podobno kot bledi spomin na krizne čase. Potrošniki se pravzaprav niso počutili tako dobro že debelo desetletje oziroma odkar so v statističnem uradu začeli spremljati njihovo razpoloženje. Kazalnik zaupanja potrošnikov je decembra lani po dveh mesecih na ničli prvič v zgodovini dosegel pozitivno vrednost ena – najnižje je bil pri –45 točkah septembra 2012.

Z višjo zaposlenostjo rasteta razpoložljiv dohodek Slovencev in potrošnja. Gospodinjstva so tako v lanskem tretjem četrtletju prvič doslej potrošila več kot šest milijard evrov. Če to primerjamo z letom 2009, s(m)o Slovenci zapravili milijardo evrov oziroma kar petino več kot v prvem in drugem četrtletju kriznega leta.

Blaž Samec

Na kredit

Slovenski potrošniki so torej samozavestnejši, bolj pripravljeni razpreti denarnico, zaradi pozitivnih trendov na trgu dela pripravljeni tudi več tvegati in se za večje nakupe tudi zadolževati. Nekatere stvari se seveda ne spreminjajo. Ko se Slovenke in Slovenci odpravijo po nakupih za stanovanje, se bo velika večina pred izvedbo transakcije zadolžila pri banki, razlika je, da danes to počnejo pogosteje. Ob tem, da trenutno doživljamo pravi razcvet na nepremičninskem trgu, kjer so cene ponekod zrasle tudi za četrtino, je logično, da bo zrasel tudi obseg hipotekarnih posojil. Če so imela gospodinjstva leta 2009 najetih za 3,8 milijarde evrov stanovanjskih posojil, so bankam danes dolžna že 5,95 milijarde evrov.

Raje se zadolžujejo pri bolj vsakdanjih nakupih. Obseg potrošniških posojil, ki so po naravi precej bolj kratkoročna od stanovanjskih, se je lani povečal za več kot desetino, na 2,4 milijarde evrov, s čimer je še vedno približno pol milijarde nižji kot leta 2009.

Nova KBM: Zmerna gospodarska rast je pozitivno vplivala tudi na potrošniško zadolževanje, saj se je povprečni znesek kredita od leta 2014 povečal kar za približno polovico.

V NLB, daleč največji banki v Sloveniji, so prepričani, da se kreditne navade Slovencev bistveno ne spreminjajo: »Kljub gospodarski rasti in dejstvu, da je brezposelnost manjša, so Slovenci še vedno previdni pri zadolževanju in se po večini zadolžujejo le takrat, kadar obstaja tehten razlog za to.« Na primer, ob nakupu nepremičnine ali avtomobila in ostalih stvari, ki so sicer večini nedostopne zgolj s privarčevanimi sredstvi, čeprav imajo gospodinjstva čez palec teh na bančnih računih vsako leto za približno milijardo več, pri čemer obseg depozitov danes presega 17,2 milijarde evrov.

Blaž Samec

Za razliko od NLB se druge banke bolj strinjajo s tezo, da so Slovenci danes bolj naklonjeni zadolževanju. Na področju stanovanjskih posojil je to tudi logično, saj je vrednost transakcij lani po vsej verjetnosti presegla dve milijardi evrov, medtem ko podatki o potrošniških posojilih, ki jih v biltenu objavlja Banka Slovenije, kažejo, da je bil povprečen obseg na novo odobrenih potrošniških posojil lani okoli 95,5 milijona evrov na mesec, kar je skoraj 45 odstotkov več kot povprečno v letu 2014. »V obdobju od leta 2014 do danes zaznavamo konstantno rast na področju kreditiranja prebivalstva, in sicer tako v skupni vrednosti kreditov kakor po številu kreditov,« pravijo v Novi KBM. Tako na področju potrošniških kot stanovanjskih kreditov opažajo več kot 100-odstotno rast v primerjavi z letom 2014. Pri tem je seveda treba upoštevati dejstvo, da se je banki s sedežem v Mariboru leta 2015 pripojila Poštna banka, letos pa še banka KBS.

»Zmerna gospodarska rast je pozitivno vplivala tudi na potrošniško zadolževanje, saj se je povprečni znesek kredita od leta 2014 povečal kar za približno polovico,« so poudarili v NKBM, do podobnih ugotovitev so prišli tudi v banki Sparkasse, zlasti v zadnjega pol leta. Če se je v časih negativne gospodarske rasti obseg kreditiranja zmanjševal, se je trend v zadnjih treh letih obrnil, še posebej močno pozitiven je v zadnjih šestih mesecih. »Leta 2017 smo bili priča občutnemu porastu povpraševanja po potrošniških kreditih, saj smo odobrili 52 odstotkov višji obseg potrošniških kreditov in 31 odstotkov višji obseg stanovanjskih kreditov kot v enakem obdobju preteklega leta,« so dejali v Sparkasse, kjer se je povečala tudi povprečna višina najetih kreditov – povprečnega stanovanjskega za sedem odstotkov, potrošniškega pa za devet odstotkov. Občutno rast kreditiranja zlasti na področju stanovanjskih posojil opažajo tudi v Gorenjski banki, Abanki in Unicredit banki Slovenija.

Blaž Samec

Plastični raj

V zadnjih letih so se spremenile­ ­navade slovenskih kupcev in tudi način plačevanja za zaželene dobrine, pa naj bodo to oblačila, elektronske naprave ali druga potrošna roba. Toda proces je za zdaj razmeroma počasen. Medtem ko se Američani utapljajo v rekordnih dolgovih na kreditnih karticah, ki so lani presegli 1000 milijard dolarjev, kar je približno za 20 slovenskih BDP, Slovenci še vedno stavijo predvsem na debetne kartice.

Lani jih je bilo v obtoku nekaj več kot 2,6 milijona. Po podatkih do konca tretjega četrtletja je bilo do konca lanskega leta z njimi opravljenih skoraj 120 milijonov transakcij v skupni vrednosti višji od 3,4 milijarde evrov, kar je 75 odstotkov več kot pred desetletjem. A to ne pomeni, da so Slovenci podivjali pri zapravljanju denarja, kar dokazuje tudi podatek, da so limiti na karticah v tem obdobju razmeroma stabilni. V Sparkasse je povprečen 1300 evrov, v Gorenjski banki pa denimo 2000 evrov, kar je 200 evrov več kot leta 2010.

1 znaša kazalnik zaupanja potrošnikov, ki ga izračunava Surs. Tako visoko ni bil še nikdar.

Zgodba z limiti je podobna tudi področju kreditnih kartic, na katerem medtem ni videti takšne rasti skupne vrednosti transakcij kot pri debetnih karticah. Obseg transakcij v Sloveniji namreč od leta 2007 ostaja razmeroma stabilen in se giblje med 2,1 in 2,5 milijarde evri na leto. Tudi lani ni bilo nič drugače. Se je pa v tem času precej spremenilo število izdanih kreditnih kartic v Sloveniji, in sicer z 1,3 na 2,03 milijona.

»Pri limitih in kartičnem poslovanju za zdaj ne opažamo večjih sprememb, povezanih s konjunkturo,« pravijo v Sparkasse, medtem ko imajo v NLB obratno izkušnjo. »Na kartičnem področju opažamo večjo rast pri uporabi kartic z odloženim plačilom in posojilnih kartic. Povečujejo se tako število transakcij kot zneski nakupov.«

Blaž Samec

Povprečen znesek nakupa s kreditno kartico v Sloveniji znaša okoli 40 evrov in je nespremenjen že približno desetletje. V tem obdobju se je najbolj spremenilo oziroma razvilo področje plačil v tujini. Če je bilo teh leta 2007 za komaj 330 milijonov evrov, so bila ta lani višja za približno milijardo evrov. »Plastični denar« je torej v obdobju širjenja mreže plačilnih mest in bankomatov po svetu končno postal prva izbira slovenskih svetovnih popotnikov in seveda spletnih deskarjev, ki iz udobja naslanjačev opravljajo nakupe tako v domačih kot tujih spletnih trgovinah. Letos in v prihodnje leto bodo kreditne kartice le še utrdile svoje mesto med plačilnimi sredstvi, saj bo z jutrišnjim dnem začela veljati panevropska prepoved zaračunavanja provizij pri transakcijah s plačilnimi karticami, pa naj bo to nakup plenic, živil, glasbe ali najnovejšega računalnika. Izjemi sta American Express in PayPal.