Vajeništvo po nemško

Med prvim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Beli hiši Donalda Trumpa je bila poleg tudi Maria Puckett. Novi predsednik, ki je zmagal z zelo nekonvencionalnimi pristopi, je ostro napadal tudi nemški trgovinski presežek z ZDA in nemški gostje so mu želeli pokazati, da namesto problemov ponujajo rešitve. Mlada ameriška vajenka v tovarni nemškega avtomobilskega velikana BMW v južnokarolinskem Spartanburgu je bila kronski dokaz uspešnosti nemškega sistema dualnega izobraževanja.

Za avtomobile in tehniko že od otroštva navdušena petindvajsetletnica je delala v mehanični delavnici, ko je slišala, da v tovarni nemškega proizvajalca avtomobilov BMW v južnokarolinskem Spartanburgu iščejo vajence. Po dveh letih učenja ob delu se Maria ne boji več za zaposlitev, svoje izobraževanje pa bo, kar je v ZDA zelo pomembno, končala brez dolgov. Za ameriškega predsednika Trumpa, ki je pred tem rad robantil čez nemške trgovinske presežke, je bil morda novost tudi podatek, da v ameriški podružnici BMW izvozijo sedemdeset odstotkov proizvodnje ter s tem veljajo za največjega ameriškega avtomobilskega izvoznika.

V BMW med 9000 zaposlenimi ob vsakem času za delo učijo sto vajencev.

Izvedel je tudi, da v BMW med svojimi 9000 zaposlenimi ob vsakem času za delo učijo sto vajencev. Svoje čase so se tudi ZDA lahko pohvalile z dobrim sistemom vajeništva pri velikih industrijskih podjetjih, saj ga je zakon Smith-Hughes leta 1917 uvedel po takratnem nemškem zgledu, poznejša zakonodaja pa ga je razširila na nove panoge. Tako kot drugod je bilo zgodnje vajeništvo namenjeno predvsem poklicnemu izučevanju otrok, od katerih nihče ni pričakoval šolskega uspeha, po hudi gospodarski krizi iz sedemdesetih let minulega stoletja pa med podjetji ni prevladalo prepričanje, da si tako lahko vzgojijo najprimernejšo delovno silo. Ko so se v devetdesetih letih minulega stoletja številna industrijska delovna mesta selila na Kitajsko in drugam, so začeli dohodki zaposlenih z univerzitetno izobrazbo rasti precej hitreje od tistih, za katere je bila dovolj srednja ali poklicna izobrazba. Tudi zato so številne srednje šole ostajale priprava za nadaljevanje izobraževanja, namesto da bi vsaj del učencev že pripravljale za poklice.

Pixabay

Vajeniška mesta za 340 poklicev

Med gospodarskim nazadovanjem se je tudi Nemčija spopadala z veliko brezposelnostjo, po reformah trga delovne sile, sociale, davčnega sistema in drugega, ki jih je izvedel kancler Gerhard Schröder, pa je doživela izvozni razcvet. Socialdemokratski politik je vztrajal, da naj podjetja nove prednosti prenašajo na mlado generacijo. Zanimivo je, da je reforme z naslovom Agenda 2010 spodbudilo tudi odpiranje precej cenejših trgov dela na vzhodu Evrope in v Aziji, a dualni izobraževalni sistem podjetjem tako uspešno zagotavlja primerno delovno silo, da se je v minulem desetletju brezposelnost močno zmanjšala tudi doma, tudi med mladimi.

Pomembnost dualnega izobraževalnega sistema dokazuje tudi dejstvo, da je po podatkih ustanove National Association of Manufacturing tudi v ZDA pomanjkanje usposobljenih delavcev veliko, zato naj bi bilo prostih več kot pol milijona delovnih mest. V Nemčiji program »Ausbildung«, h kateremu akademsko manj uspešne nemške dijake usmerjajo po izpitu sredi srednješolskega izobraževanja, ima vsako leto odprtih od 500 do 600.000 vajeniških mest za 340 poklicev, navajajo v nemški agenciji za delo. Ocenjujejo, da se na takšno izobraževalno pot vsako leto odpravi malo manj kot polovica vseh nemških srednješolcev, poleg zelo uspešnih majhnih in srednje velikih podjetij Mittelstand ter seveda vrste globalizacijskih velikanov je prav dualni izobraževalni sistem eden od vzrokov, da Nemčija velja za eno največjih zmagovalk globalizacije. Industrija si priučuje tako delovno silo, kakršno potrebuje v vse bolj globalnem svetu.

Gerhard Schröder je vztrajal, da naj podjetja nove prednosti prenašajo na mlado generacijo.

»V devetdesetih letih je svet vstopil v novo obdobje globalizacije,« navajajo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, kjer so pred kratkim objavili raziskavo o usposobljenosti različnih držav za konkuriranje in razvoj v svetovni proizvodni verigi. »Informacijska in komunikacijska tehnologija, trgovinska liberalizacija in nižji stroški transporta so podjetjem in državam omogočili vključitev produkcijskega procesa v globalno ustvarjanje vrednosti. Številni proizvodi so načrtovani v eni državi in sestavljeni v drugi iz delov, proizvedenih v različnih državah.« Prikaz usposobljenosti, ki ga spremlja OECD, kaže nujnost investiranja v usposabljanje prebivalstva.

Pixabay

Po ugotovitvah OECD so v Nemčiji od vseh držav kvalifikacije zaposlenih najbolj skladne s poslovnimi modeli podjetij. Industrija se je v preteklih desetletjih specializirala za več tehnično zahtevnih panog od strojne in avtomobilske do elektrotehnične in kemične, ki so tako visoko razvite, da so zanje nujne čisto določene kvalifikacije, kombinirane z dobrim srednjim izobraževanjem. Uspeh se kaže v prodornosti nemških podjetij v svetu, saj je kar štirideset odstotkov delovnih mest v zasebnem sektorju povezanih z izvozom. Poročilo OECD sicer opozarja na velike izobraževalne razlike med otroci iz akademsko izobraženih družin in drugimi, a so zaradi možnosti učenja ob delu tudi te manjše kot v drugih razvitih državah. In kar je morda še pomembnejše: čeprav poklicno izučeni lahko nadaljujejo običajno izobraževanje, se mnogi med njimi odločijo za ustanavljanje svojih podjetij in tudi sami zaposlujejo.

Družbeni vzpon v EU?

V OECD opozarjajo, da Nemčija ne sme zaspati na lovorikah in mora še več investirati v kvalificiranje zaposlenih ter si še bolj prizadevati za zgodnje izobraževanje otrok, da bi tako izravnali socialne razlike, ki so še posebno izrazite pri otrocih iz priseljeniških družin. A velike dosežke nemškega oziroma evropskega modela kaže tudi raziskava z univerze Harvard o razlikah v dejanski in dojemani mobilnosti v ZDA in štirih evropskih državah. Med temi sicer ni bilo Nemčije, a so odgovori na vprašanje, kakšne so možnosti ljudi z dna lestvice dohodkov, na primer z najnižjimi dvajsetodstotnimi dohodki, da se vzpnejo na vrh lestvice, med zgornjih dvajset odstotkov, poučni tudi za to državo.

V raziskavi, v kateri je bilo v vsaki od vključenih držav izprašanih tisoč ljudi, so Američani svojo družbeno mobilnost precenili za petdeset odstotkov, Italijani, Britanci, Francozi in Švedi pa svojo celo podcenili. Dejanska možnost za takšen družbeni vzpon je v ZDA le 7,8-odstotna, v Italiji, na Švedskem, v Franciji in Veliki Britaniji pa 10,7-odstotna, 11,1-odstotna, 11,2-odstotna in 11,4-odstotna, torej precej višja. V Evropi morda takšne razlike v resnični socialni mobilnosti in njenem pesimističnem dojemanju pojasnijo vsaj del sedanjih političnih pretresov. Prebivalci omenjenih držav so po tej raziskavi tudi veliko bolj črnogledi o socialni pravičnosti, a ne glede na to, da takšno razumevanje ni zelo upravičeno, ga izkoriščajo stranke političnih skrajnosti.

Pixabay

Avtomatizacija v pekarnah in mesnicah

Podatki o tem, kakšno je resnično stanje in kaj je učinkovito in bi bilo mogoče še izboljšati, so nujni tudi zato, ker se z razvojem novih tehnologij približujejo še večje gospodarske, izobraževalne in druge spremembe. Digitalizacija in robotika grozita z odvzemom številnih zdaj običajnih delovnih mest, in čeprav zgodovina dokazuje, da so tehnološki prelomi vedno prinesli večje – in boljše – možnosti zaposlovanja, so mnogi zaskrbljeni. Bo prav dualni sistem izobraževanja, podaljšan na vse delovno obdobje zaposlenih, odgovoril na te dileme? Lahko si je predstavljati, da v prihodnosti nobeno srednješolsko ali univerzitetno znanje ne bo zadostovalo za vse življenje, kar ni nujno slabo, saj večja kreativnost zagotavlja tudi večje delovno zadovoljstvo. Če nam bodo roboti odvzeli težka manualna in druga dela, se najbrž ne bomo pritoževali.

Nemčija velja za eno največjih zmagovalk globalizacije, saj si industrija priučuje takšno delovno silo, kakršno potrebuje v vse bolj globalnem svetu.

Nemčija pa ukvarja s posebnim problemom, saj za številna prosta mesta poklicnega izobraževanja ne najdejo dovolj kandidatov. Še leta 2006 jih je za vsakih 95 prostih delovnih mest tekmovalo sto, zdaj so na voljo 104 prosta delovna mesta, kaže zadnje poročilo ministrice za izobraževanje Johanne Wanka. Skoraj desetina ponujenih mest ostaja praznih, kar še posebej prizadeva manjša in srednje velika podjetja, temelj nemškega gospodarskega razvoja in zaposlovanja. Tudi vse več nemške mladine si želi klasičnega srednje- in visokošolskega izobraževanja. Glede pomanjkanja vajencev pa so velike razlike med posameznimi deli države ter seveda poklici. Tisti, ki se zanimajo za elektroniko, fotografijo, medije ali živinozdravstvo, imajo večje težave pri iskanju prostih mest za poklicno izobraževanje kot natakarji, mesarji ali peki.

Pixabay

Bodo opekarne in mesnice zaradi pomanjkanja delovne sile še hitreje uvajale avtomatizacijo? Ker gre za delovna opravila s sorazmerno nizko zahtevnostjo, je morda takšen razvoj sprejemljiv že zdaj, drugače pa je tam, kjer stroji še ne znajo nadomestiti človeških možganov in rok. To še posebno velja za številne tehnične poklice in nemška ministrica si zato prizadeva zanje navdušiti tudi dekleta, podjetjem iz manj zaželenih predelov države pa priporoča, naj kandidatom pomagajo k večji mobilnosti, na primer s financiranjem vozniškega izpita. Poudarjajo, da mladi tudi s poklicnim izobraževanjem lahko dosežejo dobro plačana delovna mesta, čeprav v zadnjem obdobju tudi v Nemčiji najhitreje rastejo dohodki visoko izobraženih. Se bo moral tudi nemški dualni šolski sistem še bolj prilagoditi hitri digitalizaciji gospodarstva in družbe v celoti? Tega se tudi Evropejci še učijo od Američanov.