V Veliki Britaniji zaradi onesnaženega zraka umre 40.000 ljudi na leto

John Vidal je bil skoraj 30 let urednik za področje o okolju v britanskem časniku The Guardian. Zdaj je »freelancer«, svobodnjak. Na predavanju v Ljubljani, ki ga je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije, je povedal, da se v vseh teh letih nikoli ni ponavljal: »Nikoli nisem napisal iste zgodbe.« Pravi, da dober novinar ne sedi v parlamentu in posluša nekaj ljudi, ki klatijo neumnosti. Da to ni ideja novinarstva. Da je bolj razburljivo v okoljskem novinarstvu, kjer zgodb nikoli ne zmanjka in kjer s poročanjem oblast res lahko prisiliš k ukrepanju.

Katere so vroče teme, ki krojijo sedanjost in bližnjo prihodnost?

Globalno je tema podnebnih sprememb še vedno zelo pomembna, povečuje pa se tudi zanimanje in poročanje o onesnaženosti zraka. Vsako mesto na svetu se širi, zato se povečuje tudi število avtomobilov v mestih, ki onesnažujejo zrak. Ne nazadnje so avtomobilska podjetja goljufala pri poročilih o izpustih, kar je ljudi zelo razburilo. Zdaj ljudje bolje razumejo, da zbolevajo zaradi onesnaženega ozračja, tako v ZDA kot v Aziji in Evropi, za to pa je kriv tudi promet. Samo v Veliki Britaniji zaradi onesnaženega zraka na leto umre 40.000 ljudi. Pomembna je tudi izguba narave – sekanje gozdov, izgubljanje biotske raznovrstnosti – vse več živalskih vrst je ogroženih. Ubijamo slone, nosoroge, cveti trgovina na črno z divjimi živalmi … Obstaja velika nevarnost, da bomo izgubili divje živali. Zelo veliko jih je že v kritično nizkem številu.

Ali podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na poslovanje podjetij?

Gotovo. Podjetja, ki so se že danes prilagodila poslovanju v tem smislu, so edina, ki bodo preživela in bodo tudi v prihodnje uspešna. Denar se zdaj steka v iskanje težav, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Vse več je investiranja v zeleno energijo, v avtomobile brez izpustov … Hitreje ko se podjetja odzivajo na spremembe, hitreje se razvija posel.

V to najbrž spada tudi krožno gospodarstvo.

Seveda. Odpadki enega podjetja so surovine drugega. Tega bi se morali bolj zavedati, ker je to edino smiselno. Vse spet lahko uporabimo, a je to težko zaradi narave poslovanja. Ne pravim, da ni mogoče, lahko imamo zelo uspešno krožno gospodarstvo, ni pa lahko.

Bi novinarji s kontinuiranimi zgodbami lahko spremenili politiko tudi v tej smeri?

Absolutno. Politiki potrebujejo legitimnost, da lahko zahtevajo spremembe. Če mislijo, da večino Londončanov ali Slovencev skrbi kemično onesnaženje, se bodo odzvali. Ne bodo mogli samo gledati težave. Brez svobodnih medijev se spremembe ne bi zgodile. Politiki bi samo nemo opazovali dogajanje. Mediji morajo ljudem in politikom pojasniti, zakaj so spremembe nujne. Guardian je z zgodbami vplival tudi na politike. V Veliki Britaniji smo z neštetimi prispevki o onesnaženosti zraka razpravo preselili v parlament, kjer so zelo hitro vzniknile lokalne in nacionalne politike do reševanja te problematike. Enako se je zgodilo z objavami o podnebnih sprememb. S poročanjem smo vlili pogum tudi manjšim medijem, lokalnim, ki so od svojih političnih predstavnikov zahtevali odgovore. Dejstvo je, da več kot ljudje razumejo, bolj so se politiki primorani odzvati.