Je kitajski digitalni juan podprt z zlatom

Prejšnji mesec je Narodna banka Kitajske (PBOC) potrdila, da je skupina najboljših bank v državi začela preizkušanje elektronskega plačila z uporabo novega digitalnega juana. Slednje je v teku v štirih različnih kitajskih regijah, vendar še ni določenega roka za uradno uvedbo elektronskega plačila digitalne valute (DCEP).

Mož z načrtom je guverner PBOC Yi Gang. Potrdil je, da PBOC poleg poskusov v Suzhouu, Xiong'anu, Chengduju in Shenzhenu preizkuša tudi hipotetične scenarije uporabe DCEP na zimskih olimpijskih igrah 2022.

Medtem ko meni, da je sistem DCEP »zelo dobro napredoval«, vztraja, da naj bo PBOC »previdna pri nadzoru tveganj«, zlasti pri preučevanju pranja denarja in prepoznavanju strank (KYC), ki jih je treba vključiti v zasnovo in sistem DCEP.

PBOC razvija sistem s štirimi bankami v državni lasti ter plačilno-tehnološkima velikanoma - Tencent in Ant Financial. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko kitajska digitalna valuta resno ogrozila ameriško premoženje, ki že desetletja nesporno kraljuje - ameriški dolar.



Na WeChatu že kroži nova mobilna aplikacija, ki jo je razvila Kmetijska banka Kitajske (ABC). Gre za vmesnik, povezan z DCEP. Poleg tega je 19 restavracij in maloprodajnih lokacij, vključno s Starbucksom, McDonald'som in Subwayom, del pilotnega testiranja.

Čeprav je tiskovni predstavnik Starbucksa kasneje medijem sporočil, da pri testiranju ne sodelujejo, je novica kitajske centralne banke odjeknila kot iz topa.

Kitajska namreč hitro napreduje po celotnem digitalnem spektru. Blockchain Service Network (BSN) je bila ustanovljena ne samo za domače, temveč tudi za globalno trgovino. Po podatkih kitajskega ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo (MIIT), BSN nadzoruje velik odbor, sestavljen iz vodilnih ljudi pri PBOC, Baidu in Tencentu.
 

Bo digitalni juan nova svetovna rezervna valuta?

Skoraj 90 odstotkov mednarodnih transakcij v letu 2019 je bilo opravljenih v ameriških dolarjih. Poleg tega je 60 odstotkov vseh deviznih rezerv na svetu v ameriških dolarjih. Za primerjavo: kitajski juan predstavlja le 2 odstotka svetovnih plačil in rezerv.

Prevlada daje Washingtonu ogromno moč - tudi pri vprašanjih, ki nimajo veliko zveze s financami. Ker je svetovni finančni sistem v New Yorku, kjer plačilni sistemi na osnovi dolarjev obdelujejo na trilijone transakcij, ima ameriška vlada globalno vlogo pri uveljavljanju sankcij.

Ker je toliko sveta odvisnega od ameriškega bančništva, lahko to pomeni, da so tudi podjetja - čeprav ne poslujejo neposredno z ZDA - še vedno odvisna od ameriškega finančnega sistema.



Uradno stališče Pekinga je, da je treba ameriški dolar nadomestiti s košarico valut (SDR), odobreno s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To bi odpravilo veliko breme juana kot edine svetovne rezervne valute.

Toda to je morda le preusmeritev taktike v okolju vseobsegajoče informacijske vojne. Košarica valut pod IMF še vedno pomeni nadzor ZDA - ni ravno smiselna poteza Kitajske.

Špekulira se, da je digitalni, suveren juan podprt z zlatom. Zlato bi lahko služilo kot neposredna podpora ali pa le kot zavarovanje. Če bi Peking napovedal digitalno valuto, podprto z zlatom, bi na ameriški dolar udarila strela. Digitalni juan bi bil lahko učinkovito podkrepljen z ogromno količino blaga in storitev Made in China - in ne s transoceanskim cesarstvom v 800 bazah. 

Kitajska je z začetkom testiranja lastne digitalne valute daleč pred ostalimi. EU, ZDA, Velika Britanija, Rusija in Indija namreč področje še raziskujejo in se več ukvarjajo z regulacijo. Da morajo ukrepati pa se zelo dobro zavedajo pri Banki za mednarodne poravnave (BIS), centralni banki centralnih bank, kjer opozarjajo, da se  prihodnost dogaja - zdaj.