V središču Evrope je zrasla Kriptodolina

Po vzoru Silicijeve doline v središču Evrope nastaja drugačna, po mnogih opisih sodobnejša, naprednejša dolina z več potenciala – Kriptodolina (Crypto Valley). V Švici, v kantonu Zug in v njegovi bližnji okolici, se koncentrirajo podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo blockchain, katere osnova je decentralizacija.

Pobudnik in idejni oče Kriptodoline je Johann Gevers, ki je presodil, da je Švica s svojimi davčnimi ugodnostmi in stabilno ter predvidljivo zakonodajo idealno središče, kjer bi se lahko povezovala kriptopodjetja, in je leta 2013 preselil sedež svojega podjetja Monetas iz Vancouvra v Zug, v bližino novoustanovljenega podjetja Bitcoin Suisse. Že leto zatem so začeli pripravljati čim širše sodelovanje med kriptopodjetji v okolici in Kriptodolina je zaživela. Poimenovanje naj bi zraslo na zeljniku Mihaia Alisia, soustanovitelja Ethereuma, in se je takoj prijelo, seštevek vrednosti tamkajšnjih podjetij pa vrtoglavo raste.

V začetku letošnjega leta so tudi uradno ustanovili zvezo Crypto Valley Association, ki povezuje tamkajšnja podjetja in v tesni navezi z lokalno skupnostjo in državo poskuša doseči pregledna, enostavna in zanesljiva pravila za sodobno poslovanje s kriptovalutami, predvsem pa seveda nizke davke in birokratske stroške.

Shutterstock

Zakaj Švica?

Zakaj je Kriptodolina nastala ravno v Švici, verjetno ni težko uganiti. Zveza nova podjetja vabi predvsem z naslednjimi razlogi; velikanski bazen dostopnega zagonskega kapitala, nizki in predvidljivi davki, do podjetništva prijazna zakonodaja, trdno zasidrana kultura varovanja zasebnosti, dostopna lokalna in državna oblast, ki je tudi odzivna na pobude.

Poimenovanje Kriptodolina naj bi zraslo na zeljniku Mihaia Alisia, soustanovitelja Ethereuma.

Čeprav kriptopodjetja spretno izkoriščajo zakonodajo, ki je slabo prilagojena za novo tehnologijo, vladne institucije in regulatorji po svetu pa zaradi nejasnih pravil (ki so še zelo v povojih) večinoma (še) ne posegajo pretirano v njihovo poslovanje, je nepredvidljivost vendarle precejšnje tveganje in podjetja se bojijo nenadnega sprejetja kakšne rigorozne zakonodaje na tem področju ali še huje – nova, strožja in za kriptopodjetja bolj obremenjujoča interpretacija obstoječe zakonodaje bi jim lahko povzročila precej škode, zato je švicarska ekspeditivnost na tem področju precej privlačna. Švicarska komisija za nadzor finančnih trgov Finma je na primer že leta 2015 uradno sporočila, da se kriptovalute za vse pravne potrebe obravnavajo enako kot vse druge tuje valute, kar je pomenilo konec negotovosti in hkrati olajšanje, saj to pomeni, da ni nevarnosti, da bi bilo ob transakcijah treba plačevati prometni davek. Pri tem je zvezni svet sprejel nova pravila (veljati so začela 1. avgusta), ki veljajo za bančne in finančne institucije, v katerih je za podjetja, ki bi sicer padla pod to zakonodajo, naredil precej izjem, dokler njihova zbrana sredstva ne presegajo milijona švicarskih frankov. S tem želijo zagonskim podjetjem omogočiti, da lahko testirajo in prilagodijo svoj poslovni model, preden zapadejo v strožje pogoje, ki veljajo za večje finančne institucije.

Določena, a še vedno dovolj ohlapna pravila, da puščajo podjetjem dovolj manevrskega prostora za uspešno poslovanje in izkoriščanje novih poslovnih priložnosti, so ključna. Trenutno v ZDA na področju kriptovalut še vlada sistem laissez faire, a vedno pogosteje se pojavlja vprašanje, kdaj bodo regulatorji bolj rigorozno posegli na to področje, predvsem na področju zbiranja sredstev s primarno izdajo kriptovalut (ICO); na tem je ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo povzročila manjši preplah, ko je za skupino DAO presodila, da je šlo v njihovem konkretnem primeru za izdajo vrednostnih papirjev, kar pomeni, da morajo upoštevati celo vrsto dodatnih predpisov. V konkretnem primeru komisija sicer ni posegla po hudih kaznovalnih ukrepih, a kljub temu se mnogi bojijo, da bi se to v prihodnosti lahko zgodilo. V preteklih dneh so se lotili še nekaterih primerov ICO. Poseg regulatorjev lahko v hipu spremeni razmere na trgu, podobno kot je kriptovode v začetku septembra razburkala Kitajska, ko je primarne izdaje virtualnih kovancev na hitro povsem prepovedala.

Švica se predvsem trudi podjetjem umikati nepotrebne ovire.

V Švici je teh bojazni precej manj, delno zaradi že bolj nakazanih pravil igre, delno pa tudi zaradi zgodovinske izkušnje, da oblasti svojim podjetjem pustijo precej proste roke. Temu so pritrdili tudi pri Bitcoin Suisse AG, enem pomembnejših igralcev v svetu kriptovalut: »Vse prednosti, ki jih prinaša poslovanje v Švici, so odlične za vsa podjetja, za startupe s področja kriptovalut pa še posebej. Mi vsekakor nimamo nikakršnih načrtov, da bi svoje podjetje preselili kamorkoli drugam na svetu. Za nas je odlično tudi to, da se kadri, primerni za to področje, vedno bolj zlivajo v Kriptodolino. Morda bo ta res povzročila pritisk na cene nepremičnin v okolici, a smo prepričani, da bodo tudi za lokalno okolje koristi od Kriptodoline močno odtehtale morebiten negativen vpliv.

Shutterstock

Okolje, naklonjeno kriptovalutam …

Mesto Zug je očitno naklonjeno kriptovalutam, zato smo predstavnika lokalne oblasti Martina Würmlija vprašali, ali si prizadevajo posebej za privabljanje tovrstnih podjetij, a nam je odgovoril, da ne: »Mesto nima posebne strategije o tem, katera podjetja želi privabiti. Trudimo se biti predvsem privlačno okolje za vsa podjetja in zelo se trudimo biti naklonjeni podjetnikom, zato je seveda tudi Kriptodolina deležna naše podpore. Res pa je, da smo naklonjeni inovacijam, in tako tudi kriptovalutam. Lani smo testno uvedli možnost za naše prebivalce, da nam lahko za naše storitve plačajo tudi v bitcoinih (če je vrednost pod 200 frankov), v čemer smo bili prvi na svetu, in nato smo se odločili, da bomo to možnost do nadaljnjega tudi ohranili. Ta se sicer ne uporablja zelo pogosto, včasih pa. Do zdaj nam je tako plačalo nekaj več kot štirideset oseb.«

Shutterstock

… ne pa zlorabam

Iz švicarskega bančništva smo že vajeni pravil, ki niso preveč rigorozna, in tako so zastavljena tudi pri kriptovalutah. A to vendarle ne pomeni, da se tolerirajo zlorabe vseh vrst. Znotraj zveze Crypto Valley Association so organizirali tudi Digital Finance Compliance Association, katere glavni namen je sicer, da lobira za ugodne lokalne in državne predpise ter sledi tudi mednarodnim predpisom, a pri tem poskuša tudi sama zarisati smernice poštenega poslovanja in opozarja na zlorabe. Sicer pa tudi nad tem sektorjem bdi Finma, ki uradno prav tako kot lokalne oblasti ne navaja načelne naklonjenosti podjetjem s področja kriptovalut, a ker delujejo po načelu, da posle nadzorujejo, jih pa ne ovirajo, so prav na področju, ki zadeva kriptovalute, poenostavili predpise in nadzor prilagodili novim razmeram.

Mesto Zug nudi dom vedno več podjetjem s področja kriptovalut.

V komisiji pravijo, da zaradi nadziranja kriptovalut niso najemali novih kadrov, so pa sodelovali z zunanjimi svetovalci. In v enem odmevnejših primerov so pred kratkim tudi ukrepali – 19. septembra so ustavili izdajatelja valute e-coin. V komisiji so e-coin razglasili za lažno kriptovaluto, saj ni šlo decentralizirano valuto, ki deluje prek tehnologije blockchain, pač pa je bilo vse shranjeno na lokalnem strežniku pod nadzorom izdajatelja, ki bi lahko vse vpise prosto spreminjal, pri čemer tudi ni izpolnil lastne obljube o tem, kaj bo za izdano valuto stalo. Na radarju imajo še nekaj podobnih podjetij, proti katerim tudi nameravajo ukrepati, če bodo zbrani dokazi potrdili začetne sume.

Kriptodolina pridno raste, tam so že Ethereum, Monetas, Bitcoin Suisse, Xapo, ShapeShift, ConsenSys, Tezos in nekaj deset drugih tovrstnih podjetij. Zug je tudi že napovedal, da bo vsem svojim prebivalcem omogočil pridobitev spletnih osebnih dokumentov, ki jih bo omogočala tehnologija blockchain, in zgledu sledijo tudi drugi deli Švice. Morda so pretirane izjave nekaterih, ki trdijo, da Švica vse stavi na tehnologijo blockchain, res pa je, da skrbi, da tega vlaka ne bo zamudila. In Kriptodolina je odličen način za privabljanje tovrstnih podjetij, čeprav imajo za zdaj kot središče kriptomanije vendarle še zelo hudo konkurenco v središčih, kot so London, Singapur, New York, pa tudi v svoji vzornici Silicijevi dolini.

Shutterstock

Se bo premaknilo tudi v Sloveniji?

Slovenski inovativni podjetniki so se v svetu kriptovalut že dodobra dokazali, toda ali se bo zdaj počasi premaknilo tudi na državni ravni? Ministrstvo za javno upravo je avgusta pozvalo vse, ki vidijo svojo prihodnost v tehnologiji blockchain, da se odzovejo na njihovo pobudo in se pridružijo Iniciativi Blockchain Slovenija. Na poziv se je odzvalo skoraj 200 deležnikov. Med njimi so podjetja (tako večja kot manjša), raziskovalne institucije, nevladne organizacije, društva, zveze, odvetniške družbe, zagonska podjetja, platforme in posamezniki, ki vidijo v tehnologiji veriženja blokov prihodnost interneta. Po vladnem načrtu naj bi znotraj te skupine vzpostavili sodelovanje, ki bi opozarjalo na birokratske ovire, ki v Sloveniji ovirajo razvoj sodobnih tehnologij. S pomočjo Iniciative naj bi našli tudi primerne načine, kako tehnologijo blockchain vključiti v poslovanje države, primerne rešitve za zbiranje kriptovalut za zagonska podjetja in podobno. Po prvih začetnih korakih so Iniciativo preimenovali v Blockchain Think Tank. Vodenje in koordinacijo bo prevzel njen član dr. Peter Merc.

Milijarde izgubljenih dolarjev

Ray Dillinger, ki trdi, da je eden zgodnjih sodelavcev očeta bitcoina, ki stoji za psevdonimom Satoši Nakamoto, se je pred kratkim zgrozil nad tem, kar se zdaj dogaja na področju zbiranja sredstev s kriptovalutami (ICO). Meni, da navdušenje nad novo tehnologijo zaslepljuje vlagatelje in omogoča, da se pojavlja cela vrsta poskusov zbiranja sredstev z izdajo kriptovalut, ne da bi za tem stal resen poslovni načrt ali sploh resna namera ustvariti karkoli drugega kot zbrati sredstva z izdajo kriptovalute. Prepričan je, da bodo navdušenci nad novo tehnologijo zaradi prevar in propadov neresnih projektov izgubili milijarde dolarjev. Sicer pravi, da bo ta tehnologija svetu dala precej več, kot pa se bo zaradi prevar izgubilo, a vseeno ni mogel mimo tega, da ne bi javno zavzdihnil: »Ojoj, kaj smo začeli!«