V Sloveniji skoraj vsak dan en patent

No, tako je bilo, dokler Oracle ni začel sodno preganjati Googla in dokler si po nekajletnem premoru letos nista v lase skočila Apple in Nokia. V tehnološkem svetu si velikani pogosto skačejo v lase z željo patentirati preproste in splošne značilnosti pametnih telefonov, kot so, recimo, postopek, kako prilepiti telefonsko številko v povezavo, na katero je mogoče klikniti, »podrsaj za odklepanje« ipd.

Zaradi patentnih trolov – podjetij, ki živijo od licenc in odškodnin v patentnih sporih in nimajo lastne proizvodnje – pa se lahko zgodi, da bodo sčasoma visokotehnološka podjetja imela več odvetnikov kot inženirjev; za reševanje pravnih sporov že danes dajejo skoraj desetino investicijskega potenciala.

Vendar ni vsak izum toliko vreden, da bi ga bilo vredno zaščititi, če pa je, mora biti zaščita učinkovita. Na našem uradu za intelektualno lastnino (UIL) prejmejo v povprečju okoli 360 nacionalnih patentnih prijav na leto. To pomeni, da vsak dan prejmejo vsaj eno. Lani je bilo vloženih 315, od katerih so jih slovenski prijavitelji vložili 300, 15 pa tuji. Lani so imeli štiri prijave več kot leta 2015, leta 2014 so jih imeli 459; izmed teh je bilo 453 slovenskih prijaviteljev, drugi so bili tuji. Na podlagi nacionalnih patentnih prijav so lani podelili 266 patentov, leta 2015 336, leta 2014 pa 287. V to so zajeti tudi patenti s skrajšanim trajanjem, pravijo pri UIL.

Več o tem, kaj vse se izumja po svetu in v Sloveniji preberite v petkovi izdaji Sveta kapitala in kasneje tudi na njegovem spletnem mestu.