V novi realnosti je »D« postala prva črka abecede poslovanja

Ali lahko organizacija postane odporna na hitro spreminjajoče se pogoje poslovanja, da bi lažje preživela »covid« dogodke? Kakšno »cepivo« bi morala razviti, da bi postala celo imuna nanje?
Fotografija: Težava je največkrat v tem, da organizacije ne vedo, da je za njih kritična prihodnost že prišla, in zato še vedno deluje po principih sedanjosti. FOTO: Joshua Sortino / Unsplash
Odpri galerijo
Težava je največkrat v tem, da organizacije ne vedo, da je za njih kritična prihodnost že prišla, in zato še vedno deluje po principih sedanjosti. FOTO: Joshua Sortino / Unsplash

Če smo še včeraj govorili o VUCA svetu (Volatile - volatilnost oziroma nestabilnost in nepredvidljivost sprememb, Uncertain - negotovost, Complex – kompleksnost, Ambiguous- dvoumnost), danes že govorimo o različici poimenovani DVUCAD, kjer prvi »D« pomeni Disruption – disrupcija ali motnja, drugi »D« pa pomeni Diversity – raznolikost.

Ti D-ji so kar naenkrat povsod okoli nas: digitalizacija (Digitization), digitalno poslovanje (Digitalization), digitalna preobrazba (Digital Transformation), digitalnost (Digitality), digitalna izkušnja (Dx), digitalna tehnologija (Digital Technology), digitalna delovna mesta (Digital Workplace), digitalne storitve in produkti (Digital services & products), digitalni kanali (Digital Channels), digitalna platforma (Digital Platform), digitalni poslovni modeli (Digital business model), digitalna motnja (Digital Disruption), digitalna ekonomija (Digital Economy).


Čeprav je v resnici večina teh pojmov prisotnih v svetu že skoraj deset let, jih slovenske organizacije zaradi zadnjih dogodkov prepoznavajo hitreje in se z njimi ukvarjajo pogosteje. V razmerah nove realnosti je za uspešne organizacije »D« že postala prva črka abecede njihovega poslovanja. Tiste organizacije, ki še naprej ostajajo z »A« (analogno), kot prvo črko abecede, po vsej verjetnosti že naslednje večje motnje ne bodo več preživele.


Samo spletna prodaja ni in ne bo dovolj


Po bitki je lahko biti general. A izredno neumno bi bilo, da se iz zadnje covid bitke ne bi nič ali premalo naučili za naslednje. »A« organizacije bi se morale zavedati, da je bilo to zanje zadnje opozorilo. »D« organizacije so se namreč še dodatno prepričale, da so jih reševale predvsem njihove digitalne čete, zato jih bodo še okrepile. Kdo bo zmagal v naslednji »vojni«, je jasno.
»D« organizacije imajo v svoji ponudbi digitalne oblike vrednosti, ki običajno temeljijo na izkušnji kupca in uporabi naprednih digitalnih tehnologij. FOTO: Getty Images/iStockphoto
»D« organizacije imajo v svoji ponudbi digitalne oblike vrednosti, ki običajno temeljijo na izkušnji kupca in uporabi naprednih digitalnih tehnologij. FOTO: Getty Images/iStockphoto

»A« organizacije bi morale zato hitro začeti s svojo digitalno poslovno preobrazbo, da bodo lahko morda vsaj preživele. Pri tem se morajo zavedati, da  to ne pomeni le začeti in končati z uvedbo ali izboljšanjem svoje spletne trgovine in/ali logistiko dostave. Kaj morajo torej storiti?


Temeljne razlike nove realnosti poslovanja


Organizacije bi se morala za njihovo poslovanje prihodnosti zavedati vsaj naslednjih pet ključnih razlik med starim načinom poslovanja in potrebnim novim načinom v digitalni ekonomiji:
  1. Izhodišče poslovanja »D« organizacij leži ZUNAJ organizacije: »A« organizacije se preveč ukvarjajo same s seboj oziroma s svojo notranjostjo. Celo, kadar govorijo o kupcih (denimo, da uvajajo informacijsko CRM rešitev), imajo v mislih, kako bodo same pridobile – kako bodo več prodale oziroma obvladale in/ali spremenile kupca, namesto, da bi razumele, da morajo spremeniti predvsem najprej sebe, da bodo lahko pomagale kupcu, ga navdušile in  obdržale/pridobile čim dlje v njegovem življenjskem ciklu.
     
  2. Fokus ponudbe »D« organizacij niso več produkti in storitve, oziroma njihova kakovost in funkcionalnosti, temveč »višje« potrebe kupcev, kot je naprimer izkušnja (experience). Vrednost za kupce namreč izhaja iz njihovih potreb in ne iz naših produktov. Ob covid podobnih dogodkih sicer zadovoljitev osnovnih potrebe močno pridobi na pomembnosti, a naslednjič bo odločilnega pomena tudi, kakšno izkušnjo bo ob tem imel kupec (tako imenovani večkanalni SafeX).
     
  3. »D« organizacije imajo v svoji ponudbi digitalne oblike vrednosti, ki običajno temeljijo na izkušnji kupca in uporabi naprednih digitalnih tehnologij. Naprimer; marketing predstavitve izvaja s pomočjo virtualnih sejmov, prodajajo v virtualnih salonih s pomočjo ponazoritve izkušnje, ki jo bo kupec imel po nakupu. Medtem »A« organizacije komaj prehajajo na klasično spletno prodajo s polno napakami značilnih za začetnike.
     
  4. Digitalni poslovni modeli ustvarjanja in ohranjanja vrednosti za kupce in organizacijo temeljijo na novih konceptih in modelih poslovanja (denimo »vse kot storitev«) in čim večji povezani uporabi digitalnih tehnologij (naprimer za omogočanje večkanalnih nakupov). Medtem »A« organizacije še naprej uporabljajo klasične modele poslovanja tipa proizvedi – prodaj ob večinski uporabi človeške delovne sile v vseh fazah poslovanja, od inoviranja do prodaje, ki potekajo zgolj ob klasični informacijski podpori (tipa ERP).
     
  5. Medtem ko se »A« organizacije borijo same ali morda še (neenakopravno) sodelujejo z drugimi organizacijami v posamičnih fazah poslovanja (kot so dobavne verige), »D« organizacije v partnerskih poslovnih ekosistemih skupaj celovito in enakopravno soustvarjajo ponudbo vrednosti v celotnem življenjskem ciklu kupca na več povezanih področjih njegovih potreb.

Obstoječe cepivo nas ne obvaruje novih primerov


Splošno znano je, da cepiva razvijajo predvsem na osnovi prejšnjih primerov obolenj. Zato učinkujejo samo, kadar pride do enakih ali zelo podobnih ponovitev. Ob novih primerih je potrebno novo cepivo, ki ga je seveda potrebno ponovno kupiti, poleg tega pa lahko prinese tudi močne stranske učinke.


Če prenesemo to v svet organizacij, to pomeni, da njihova uspešnost v prihodnosti ne more temeljiti na istih stvareh, ki so jo pripeljale do njene trenutne uspešnosti, temveč so to lahko le nove zmožnosti ob delni pomoči nekaterih zimzelenih starih zmožnostih. Težava je največkrat v tem, da organizacije ne vedo, da je za njih kritična prihodnost že prišla, in zato še vedno deluje po principih sedanjosti. A izgovorov po covid dogodkih sedaj tudi za te »A« organizacije ne bi smelo več biti. Če jim je morda tokrat še pomagala dobra predhodna finančna kondicija (dobra prehranjenost), je večina njihovih rezerv že pošlo.


Rešitev je v poslovni odpornosti in v visokih dozah »D« vitamina


V DVUCAD svetu ni realno pričakovati, da bi lahko organizacije postale trajno imune. Rešitev zanje tudi niso ponavljajoča se cepljenja (pomoč države ali finančne injekcije investitorjev). Edina prava rešitev zanje je čim boljša poslovna odpornost.
Odpornost v svetu organizacij pomeni zmožnost njenega hitrega prilagajanja novim razmeram.


Zanjo morajo organizacije: 1. imeti najprej vzpostavljen dober poslovni imunski sistem temelječ na enotni kulturi, pravih zmožnostih in kompetencah, agilnosti, hitrih odločitvah na podlagi preverjenih podatkov; 2. ohranjati dobro kondicijo na osnovi odlične izkušnje kupcev z njeno blagovno znamko, digitalnimi poslovnimi modeli in skladnosti zunanjih in notranjih procesov; 3. stalno vnašati velike doze »D« vitamina, kar pomeni neprestano inovativno uporabo zmožnosti digitalnih tehnologij za ustvarjanje ponudbe nove digitalne vrednosti na osnovi kupcu in razmeram prilagojenega pokrivanja temeljnih in novih potreb.

Če vaša organizacija ni dovolj dobra v vseh treh, bo ob naslednji motnji močno zbolela, v nevarnosti pa bo lahko celo njeno preživetje. Tega si prav gotovo ne želite, a zato je potrebno tudi nekaj premakniti. Lahko samo prišepnem: »Začnite čim prej!«.
 

Več iz rubrike

Komentarji: