V katerih panogah lahko delo najdejo družboslovci?

Podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca in veliki podatki so besede, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v interdisciplinarnih projektih in raziskovalno-razvojnih skupinah, tako v industriji kot v akademskem okolju. Načini, kako to počnejo, so različni.

»V antropologiji uporabljamo etnologijo, s čimer poskušamo priti blizu vsakdanjim rabam in vsakdanjemu življenju, nekateri družboslovci pa uporabljajo kvantitativne (statistične) metode, spet drugi smo teoretska orodja, s katerimi se poskuša razumeti, kar se je že zgodilo v preteklosti. Sodobna tehnologija omogoča, da naše znanje prenesemo tudi v prihodnost, v oblikovanje nečesa novega, v dizajn predmetov, orodij in celotnih družbenih sklopov. Zadnje čase se bolj osredotočamo na prihodnost, kot smo se sploh kdaj v preteklosti, kar je za družboslovje pozitivno,« nam je povedal Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog z ljubljanske filozofske fakultete, ob robu znanstvenega simpozija z naslovom Etnografija 2.0: Novi pristopi za razumevanje načinov življenja, kjer so govorili o nadgradnji etnografije z digitalnimi orodji ter razpravljali o tem, ali je »klasična« etnografija v informacijski dobi še vedno smiselna za razumevanje človeških navad in praks. Dodaja, da se družboslovci nasploh – etnologi, antropologi, sociologi, filozofi – na primer z umetno inteligenco ukvarjajo, že odkar se je ta pojavila. »Ko se namreč določena tehnologija pojavi in vstopi kot del v vsakdanje življenje in delovanje ali delovanje določenih specifičnih skupin, moramo družboslovci tudi preveriti, kakšni so družbeni učinki in jih spremljati,« razlaga Muršič.

Priložnosti geografsko odvisne

Natalia Wiechowski, nagrajena govorka in trenerka osebnega brandiranja, ki je študirala sociologijo, opaža, da se s tehnologijo bolj povezujemo po spletu kot neposredno med seboj. »In družboslovci so ključni pri razumevanju, kako v dobi tehnologije funkcioniramo kot bitja in kako lahko izboljšamo poslovno okolje, razumeti moramo stranke in naše potencialno okolje. Tega mnogi ne razumejo,« nam je povedala ob robu konference Odgovori na izzive digitalne ekonomije – SAP Now, ki je potekala na Brdu pri Kranju. Prepričana je, da lahko vsak družboslovni znanstvenik – psiholog, filozof, antropolog, sociolog, kulturolog … – najde svojo nišo. Kar zadeva priložnosti za delo, pa so te odvisne od lokacije bivanja. »Občutek imam, da v ZDA in Veliki Britaniji družboslovci uživajo ugled in zlahka najdejo delo, saj je tudi povpraševanja po družboslovcih več. Če si diplomiral iz družboslovja v Nemčiji, pa se vsi posmehujejo, da boš na koncu moral narediti izpit za taksista,« opaža Natalia Wiechowski. Je pa prepričana, da bo v prihodnosti večje povpraševanje po družboslovnih znanstvenikih, »ker se ti osredotočajo na mehke veščine, ki so temeljna podlaga za večjo proizvodnjo, večjo potrošnjo in navsezadnje promocijo novih tehnoloških pripomočkov«.

Omejeni v brezmejnosti

Nedvomno sicer podjetja pridobijo od najema tehnološko pismenih družboslovcev. V intervjuju za London School of Economics je podpredsednik Googla Prabhakar Raghavan dejal celo, da ne morejo najti dovolj družboslovnih znanstvenikov. Zakaj jih potrebujejo? Zato, ker so edini, ki znajo odgovoriti na kompleksna vprašanja, zakaj ljudje dejansko nekaj počnejo. Podati odgovor na to pa je tudi najtežje. Matt Salganik je eden tistih, ki poskuša najti odgovor, kako se obnašajo človeška bitja in zakaj, zlasti v družbeno posredovanem svetu. Da bi to ugotovil, je postal podatkovni piflar. Digitalne sledi, ki jih puščamo na strežnikih, zagotavljajo neizčrpno gorivo za znanost o človeškem vedenju, pravi, in če bi jih modro uporabili, bi lahko odpravili različne krize, ki jih znanost vidi v lastnih praksah.

»Mislim, da bi se morali oddelki za sociologijo osredotočiti na usposabljanje svojih študentov, da uporabljajo odprtokodno programsko opremo, in ne tradicionalnih, dragih programskih paketov,« je besede sociologinje Lauren Beresford z Univerze Berkeley povzel Venture Beat. Je pa opomnila na zaskrbljenost nad omejeno intelektualno avtonomijo, ki jo imajo sociologi, ko opravljajo raziskave v industriji. Čeprav je objavljanje na facebooku spodbudno in ljudje s proučevanjem spletnega dogajanja dejansko pišejo akademsko delo, »mora vse izsledke potrditi komunikacijska in pravna skupina« podjetja.
Kje so priložnosti za zaposlovanje družboslovcev pri nas? »Pri nas te stvari potekajo zelo počasi. Tisti, ki resno delajo in vstopajo na svetovne trge, vedo, da brez antropologov tega dolgoročno ne bodo mogli početi. Ampak ti so tiho. Tisti, ki pa kot kralji na Betajnovi kraljujejo in nam solijo pamet, nas ne potrebujejo,« odvrne Muršič.