V kateri občini bi živeli?

Zakaj je v nekaterih krajih utrip živahen z veliko zanimivimi dogodki, prenovljenimi središči naselij in kulturnimi spomeniki, drugod pa ne? Ker se občine med seboj razlikujejo v veliko stvareh, med drugim v razvojni politiki in učinkovitosti upravljanja.

212 slovenskih občin je 212 različnih zgodb o različnem razvoju in različni uspešnosti. Pri nas na občine dostikrat gledamo kot na nepotrebno administracijo in zapravljanje denarja. A v 21. stoletju in v svetu, ki ga je tehnologija močno povezala – pa naj se politika še tako trudi s postavljanjem novih meja – se razvoj dogaja vse bolj lokalno. Nekateri teoretiki celo govorijo o tem, da naj bi mestna središča že kmalu izpodrinila nacionalne države kot ključna vozlišča razvoja. Ena od posledic tega poudarjanja pomena lokalnega in mestnega je prava eksplozija lestvic »najboljših« mest po medijih pa tudi resnih analiz z razvojnimi indeksi mest. Nekaj takega imamo tudi v Sloveniji. Od leta 2011 poteka pri nas projekt Zlati kamen. Ker imamo v Sloveniji samo manjša mesta, se projekt osredotoča na občine in na njihov razvoj. Njegov glavni namen je odkrivanje dobrih praks razvoja na lokalni ravni in skrb za njihov prenos. Zlati kamen vključuje na eni strani raziskovalno dejavnost, na drugi pa konference in publikacije. Najbolj znan element projekta je nagrada zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino leta.

Idrija, mesto raziskav in razvoja

Do zdaj je nagrado zlati kamen dobilo pet občin. Kaj je skupno tem zelo različnim krajem, torej Idriji, Postojni, Škofji Loki, Šentrupertu in Ljubljani? To, da so v zadnjem času naredili pomemben razvojni preboj: Idrija, denimo, iz industrijskega kraja v postindustrijski z globalno delujočimi podjetji, ki gradijo predvsem na raziskavah in razvoju. Postojni je uspelo s spretno povezavo med zasebno pobudo in javnim interesom ponovno oživiti svojo jamo, že skoraj pozabljeno svetovno čudo. Šentrupert je iz povprečne vasice postal ena od najsodobneje upravljanih občin v Sloveniji, kjer so imeli polnilnice za električna vozila, ko so bili avtomobili znamke Tesla novost še v Kaliforniji. Ljubljana je iz zaspanega provincialnega mesta v razmeroma kratkem času postala sodobna evropska prestolnica, zgledna po okoljski politiki, ob tem pa turistična uspešnica na svetovni ravni.

Pixabay

Stolp Vinarium v Lendavi – atrakcija

V slovenskih lokalnih skupnostih nastane marsikaj dobrega in izvirnega, kar vse prehitro prezremo. Ste vedeli, da imajo v Nazarjah edini v Sloveniji zares brezplačno šolo? Za vse učbenike, fotokopije, izlete in podobno zberejo denar z dobrodelnimi prireditvami in sponzorji. Vsekakor vredno posnemanja. Trajnostne rešitve na področju prometa v Ljubljani so zgled na evropski ravni in jih preučujejo po svetu. A tudi Šempeter - Vrtojbo je obiskala južnokorejska delegacija, da bi si ogledala rešitve na področju trajnostno zastavljene javne razsvetljave. V Velenju so prenovili mestni park tako, da so oblikovali tematski doživljajski park na temo trajnostne rabe in proizvodnje energije. Novi stolp Vinarium v Lendavi smiselno povezuje turistično ponudbo kraja in je postal v kratkem času tretja najbolj obiskana znamenitost Slovenije! Še bi lahko naštevali.

V okviru projekta je treba vsako leto pretresti razvojne dokumente, strategije, proračune, pomembne članke in drugo gradivo za 212 slovenskih občin: to je od 1000 do 2000 enot gradiva. Že s tega vidika je zlati kamen verjetno brez primere med podobnimi nagradami v Sloveniji, a to je le kvalitativni del zgodbe. Drugi pol projekta je kvalitativni, torej mletje številk. Skriti motor projekta je Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO): sistem povezanih in med seboj uravnoteženih kritičnih kazalnikov uspeha, ki nastaja že sedem let.

Države med seboj primerjamo na podlagi indeksov konkurenčnosti ali kakovosti življenja. Ta orodja so narejena tako, da lahko smiselno vzporejajo tako različne države, kot sta Andora in Kitajska. Po tem zgledu smo naredili sistem in razvojni indeks za slovenske občine. Najvišjo vrednost končnega sestavljenega indeksa ima Ljubljana. Ko pa pogledamo posamezna področja, ki so v sistem vključena, so »zmagovalci« bolj presenetljivi. Pretres osnovnih demografskih gibanj v ospredje dostikrat postavlja Škofljico. O tem kraju bi lahko rekli, da je slovenski »boomtown«, kraj, ki je najprivlačnejši za priseljevanje. Selitveni prirast v petih letih znaša v Škofljici 1069. To pomeni, da se je med letoma 2011 in 2015 vanjo priselilo za toliko več ljudi, kot se jih je odselilo. Po tem merilu je Škofljica res na »samo« četrtem mestu za Ljubljano, Mariborom in Koprom, a pravo podobo dobimo šele, ko podatke preračunamo na število prebivalcev in ko pogledamo skupno rast števila prebivalcev. Leta 2007 je imela Škofljica 8028 prebivalcev, lani pa 10.793: 34 odstotkov več v manj kot desetletju. Naše projekcije kažejo, da bo imel ta kraj pri Ljubljani leta 2025 okrog 13.500 prebivalcev in bo po tem merilu na 40. mestu v Sloveniji, pred kraji, kot so Ormož, Laško, Tolmin ali Cerknica. Leta 2007 je bila Škofljica po številu prebivalcev na 64. mestu.

Od kod ta rast?

Ljudje se po navadi priseljujejo nekam, kjer pričakujejo, da bodo bolje živeli. Privlačnost kraja za priseljevanje običajno sestavljajo predvsem močan trg dela in ugodne cene nepremičnin. O Škofljici lahko rečemo, da je njen adut bližina Ljubljane. A to velja za številne občine, ki nimajo niti približno tako dinamične rasti prebivalstva. Dejstvo je, da občine niso enake: da bi dobili smiseln odgovor, je potreben temeljit pretres različnih dejavnikov.

Pixabay

Kje nastaja največ delovnih mest

Ko gre za absolutne številke, je v ospredju seveda Ljubljana. Ko pa ponovno upoštevamo tudi velikost kraja, se na vrhu lestvice znajdejo Odranci. To je majhna občina v Prekmurju (po površini najmanjša od vseh), torej regiji, iz katere smo zadnja leta praviloma poslušali žalostinke o nerazvitosti, veliki brezposelnosti in vesoljni krivici, ki je izbrisala z obličja sveta »največjo tekstilno tovarno v Evropi«. V Odrancih so v petih letih povečali število delovnih mest za 35 odstotkov ali za približno 250. Po številu delovnih mest na 1000 prebivalcev je ta kraj, ki šteje komajda 1600 duš, na visokem devetem mestu. Globalno gledano je trg dela v Sloveniji v zadnjih letih okreval, a to nikakor ne velja za vse kraje. Nasprotno: v le 90 občinah je bilo lani več delovnih mest kot pred petimi leti. Če za Slovenijo torej velja, da si je od velike krize v glavnem opomogla, to ne pomeni, da so iz krize že prišle tudi vse občine. Zelo podobno sliko bi dobili, če bi pogledali rast občinskih gospodarstev. V 163 občinah so bili leta 2015 (za 2016 podatkov še nimamo) prihodki gospodarstva manjši kot leta 2011.

Relativno največ delovnih mest v Sloveniji ima sicer Trzin: neverjetnih 1334 na 1000 prebivalcev. To je edini kraj pri nas, kjer je zaposlenih več ljudi, kot je prebivalcev. Kar je Škofljica za priseljevanje, je Trzin za podjetnike: ugodna lokacija na robu prestolnice. Zato ne preseneča, da je Trzin vodilna občina tudi, ko uporabimo glavna merila, s katerimi spremljamo podjetniški utrip krajev: podjetniško gostoto in ritem nastajanja start-upov, novih podjetij. V Trzinu je bilo lani 172 gospodarskih družb in zadrug na 1000 prebivalcev. Za primerjavo: Ljubljana na tretjem mestu jih ima 79. In to v evropskih merilih sploh ni slab rezultat. Vsako leto nastane v Trzinu v povprečju 15 novih podjetij na 1000 prebivalcev. Povprečje za 212 občin je 4,5.

Jesenice so 60 let za Ljubljano

V sistemu ISSO je skupaj 54 kritičnih kazalnikov uspeha. Da dobimo teh 54 kazalnikov za vsako občino, je treba vsako leto premleti okrog 160.000 podatkov: kazalniki so le vrh ledene gore, za katero se skriva temeljita analitika. Njen namen ni sestaviti neko lestvico naj občin: ISSO je vsaj v zametkih ekspertni sistem za strateško upravljanje občin. Ker so kazalniki standardizirani, omogočajo smiselne primerjave in t. i. benchmarking. Vgraditi jih je mogoče v strateške module v sistemih pametnih naselij in uporabiti za postavljanje merljivih ciljev.

Dober primer, kako lahko sistem uporabimo v praksi, je merjenje razvojnega zaostanka ali »prepada«: Američani bi rekli »development gap«. Na področju izobrazbene strukture je na primer ponovno vodilni Trzin, kjer ima skoraj polovica (49 odstotkov) zaposlenih prebivalcev univerzitetno izobrazbo. Povprečje za 212 občin je 27 odstotkov. Tik za Trzinom je Ljubljana s 45,5 odstotka, medtem ko ima Maribor 38 odstotkov zaposlenih prebivalcev s terciarno stopnjo izobrazbe. Maribor za Ljubljano na področju izobrazbene strukture zaostaja za 7,5 odstotne točke. A če razliko prevedemo v leta, dobimo povsem drug vtis. Upoštevajoč gibanja izobrazbene strukture, bo Maribor namreč dosegel sedanjo razvojno stopnjo prestolnice v štirih letih. To pomeni, da je njegov zaostanek za Ljubljano na področju izobrazbene strukture štiri leta. To ni veliko. Jesenice, denimo, za Ljubljano zaostajajo na tem področju za več kot 60 let. Razvojni zaostanek lahko izračunamo v letih, v nekaterih primerih pa celo v denarju.

Pixabay

A ni vse v številkah. ISSO je sicer izjemno pomembno orodje – zlasti v spretnih rokah. Ko pa iščemo razvojno najprodornejše občine, so podatki sistema ISSO le eno od področij. Lokalne skupnosti so zapleteni organizmi, in da bi jih bolje razumeli, potrebujemo širok nabor metod in znanj. Prav zato projekt združuje kvalitativne in kvantitativne metode, v strokovnem svetu Zlatega kamna, ki opravi končni izbor, pa so strokovnjaki z zelo različnih področij: sociologi, geografi, ekonomisti, praktiki. Bržkone okolje potrebuje projekt s takšno vsebino, ki je obenem nevtralen in ga niso sprožile ne občine ne država, pač pa je nastal iz pobude državljanov in je brez vsake podpore »uradne« strankarske politike. Zakaj? Zlati kamen ni le kritično ogledalo in še manj »tekmovanje«: namen projekta je s sistematičnim pristopom izluščiti tisto, kar ločuje uspešnejše kraje od manj uspešnih, bolje razumeti lokalni razvoj, poiskati dobre prakse in jih predstaviti drugim ter tako pomagati lokalnim skupnostim pri njihovem razvoju. To je lahko za občine izvrstno orodje. Obenem pa projekt povečuje preglednost javnega prostora. Šele s smiselnimi kazalniki oboroženi državljani lahko nastopajo v javnem dialogu s trdnimi argumenti, ki so oprti na merljiva dejstva. Z govorom, ki je res kritičen, in ne kritizerski, lahko bolj učinkovito parirajo politiki. In šele tak javni dialog lahko gradi pravo demokracijo. Na ta način je Zlati kamen lahko majhen, a pomemben delček mozaika, ki se mu reče demokracija.

Podelitev šeste nagrade zlati kamen za razvojno najprodornejšo občino bo 14. marca v Ljubljani.

-----------------------

Robert Mulej je glavni urednik v svetovalnem podjetju SBR in vsebinski vodja projekta Zlati kamen. Živi v eni od občin z demografsko najbolj kritičnimi kazalniki, v Kanalu ob Soči. 

Naj občine

1. najbolj vitalna občina: Komenda
2. najbolj vitalna večja občina: Grosuplje
3. najbolj obetavna mestna občina: Novo mesto (glede na kombinacijo kazalnikov vitalnosti kraja, trga dela in cen nepremičnin)
4. najbolj privlačni občini za priseljevanje: Šentrupert in Škofljica
5. občina z največjo stopnjo socialne kohezije: Sveti Andraž 
v Slovenskih goricah (glede na merljive kazalnike)
6. občina z relativno največ novimi doktorji in magistri znanosti: Vipava
7. občina z najnižjo stopnjo bega možganov: Škofljica
8. občina z najvišjo stopnjo doseženega razvoja: Ljubljana

povzetek različnih analiz, narejenih na podlagi sistema ISSO