V gradbeništvu primanjkuje ženske logike

S kongresnim centrom oziroma projektom »Green Solution House« (Hotel GSH) v mestu Rønne, ki so ga odprli aprila lani, so na otoku Bornholm sezono že podaljšali, je dejala izvršna direktorica Hotela GSH Trine Richter. Tržna niša je bila preureditev starega hotela v trajnostni kongresni center z zelenimi rešitvami. Poleg biološko razgradljivih in recikliranih materialov je v njem tudi vedno dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka. Richterjeva priznava, da jedilni list sicer ni obilen, saj želijo proizvajati čim manj odpadkov, zato strežejo sezonsko in lokalno hrano. A gostov to ne moti. Povpraševanje je tako veliko, da lokalnim taksistom včasih ne uspe opraviti vseh voženj, zato turiste na letališče Richeterjeva občasno vozi kar sama.

»Prizadevamo si, da bo Bornholm do leta 2025 v celoti trajnostno naravnan,« nam je v pogovoru po konferenci »Inovacije v zdravih lesenih stavbah« v Ljubljani povedala Richterjeva. Začetek te poti je gotovo kongresni center oziroma Hotel GSH. Zakaj je drugačen? Ker ima zelo veliko dnevne svetlobe. »Nimamo zaves. Vsa okna so zaradi izkoristka dnevne svetlobe obrnjena proti severu. Ljudje pravijo, da si v dnevni svetlobi na konferencah zapomnijo več in so tudi manj utrujeni. Na strehi imamo solarne panele, s katerimi ogrevamo sanitarno vodo,« navaja trajnostne rešitve. Da so projekt prenove starega hotela izvedli odlično, potrjuje tudi nagrada »COP 21 Green Building Solutions Award 2015«.

GSH

Investitorji v smeh, ženska pa v akcijo

Ideja, da bi zgradili trajnostni kongresni center, se je rodila leta 2007, tik pred gospodarsko krizo. »Takrat so vsi videli rast, potem se je zgodila kriza. Hodila sem do investitorjev in predstavljala idejo o trajnostnem kongresnem centru sredi Baltskega morja, a večina se mi je smejala,« se spominja Richterjeva, ki je projekt sprejela po sestanku lokalne delovne skupine, kjer je 48 ljudi razmišljajo o kongresnem centru, s katerim bi podaljšali turistično sezono na otoku. Usoda je nanesla, da je Richterjeva kmalu po sestanku zapustila službo finančne svetovalke upravljanja tveganj. Nova služba se ji je ponudila le dva dni pozneje: »Občina me je prosila, da bi naredila marketinško analizo. Nato če bi zbrala denar. Spoznala sem gospoda, ki je imel hotel s posestvom, a ni imel potomcev, zato se je odločil, da posestvo s hotelom nameni projektu. Edini pogoj je bil, da ostanem tam, poskrbim za investitorje in vodim kongresni center.«

Prepričal jih je zanimiv finančni model

Danska je zelena in mislili bi, da hitro popadejo vsako zeleno idejo. Pa ni bilo tako. »Graditi zeleno je za Dansko povsem normalno, zato moraš predstaviti nekaj več kot le trajnostno gradnjo,« pravi. Poleg tega se je morala boriti tudi s predsodki, da je sploh sposobna izvesti tak projekt. Denar je dobila od evropske regionalne fundacije, zasebne fundacije in (lokalnih) investitorjev, pridružilo pa se je tudi podjetje Velux. Poudarja, da denarja za projekt niso dobili, ker so se lotili trajnostnega projekta, ampak zaradi ideje in zanimivega finančnega modela. Uspelo ji je zbrati 65 milijonov danskih kron (8,7 milijona evrov). »Potem sem se vrnila k eni največjih fundacij na Danskem, kjer so se mi najprej smejali, nato sem jim pokazala, koliko mi je uspelo zbrati. Odločili so se, da bodo podprli projekt in zagotovili še dodatnih 20 milijonov danskih kron (2,7 milijona evrov),« opisuje pot, kako je prepričala investitorje.

Obiskovala sem investitorje in predstavljala idejo o trajnostnem kongresnem centru sredi Baltskega morja, a večina se mi je smejala.

Del uspeha pripisuje tudi izkušnjam, ki jih je dobila kot finančna svetovalka pri upravljanju tveganj. »Pomembna je komunikacija, razumevanje gradbeništva, arhitekture, uporabniške izkušnje ... Pri iskanju investitorjev je pomembna komunikacija,« razlaga in dodaja, da je treba vedeti tudi, kakšne informacije potrebuje banka za odobritev kredita. »Vse to sem lahko naredila sama, kar je bilo super.«

»Reciklirani« hotel

Starega hotela niso podrli do temeljev, saj za to ni bilo denarja. So ga pa obnovili: »Menjali smo ovoj hiše, okna, ventilacijski sistem, kuhinjo, restavracijo … Imamo sedem objektov, ki so jih zgradili v štirih desetletjih, in ob vsakem dodatnem prilivu prenovimo naslednjo stavbo. Do zdaj smo prenovili dve stavbi in vseh 132 hotelskih sob.«

Material, ki so ga uporabili pri prenovi hotela, je iz biorazgradljivih in recikliranih snovi. Pot, da so to sploh našli, je bila dolga: »Sprašujem se, zakaj ne obstaja javna baza podatkov, kjer bi lahko našli trajnostne produkte.« Za trajnostnimi materiali je Richterjeva tekala po konferencah, sejmih ipd. Še največ uspeha pa je bilo z ustnim sporočilom: »Ko so ljudje izvedeli, kaj počnemo, so nas sami poklicali. Vsak mesec dobimo ponudbe, ali bi določene materiale in produkte lahko imeli tudi v našem hotelu.«

»Ženske vidijo celotno sliko«

GSH

O Hotelu GSH lahko rečemo, da je primer krožnega gospodarstva, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje materialov in izdelkov. Sama projekta sicer ne imenuje tako, se pa strinja, da gre za isto stvar: »Krožno gospodarstvo je nova beseda, ki podpira trajnost. Včasih menim, da trajnost naredimo bolj komplicirano, kot je v resnici. Trajnost je splošno znan način razmišljanja. Treba je razmišljati, kako lahko uporabimo, na primer, vse odpadke. To je zelo preprosto razmišljanje. Ko pa sedim na konferencah, imam včasih občutek, da smo pozabili na znano razmišljanje in ga potem imenujemo inovacija.« Prepričana je tudi, da bi se lahko veliko naučili iz preteklosti, pogledali, kaj so počeli naši predniki pred dvesto leti.

Meni tudi, da je za trajnostno gospodarstvo z inovacijami pomembno žensko mišljenje. »To ne pomeni, da ne spoštujem moških, ampak v zadnjih devetih letih tega projekta, so bile ženske tiste, ki so rekle, da je projekt izvedljiv. Ženske vidijo celotno sliko in lažje sprejmejo tveganja, lažje se prilagajajo. V veliko stvareh smo dobre, kar bi lahko izkoristili v gradbeni industriji.« Prisega tudi na iskrenost in blaginjo za vse, ne mara pa izkoriščanja. »Nisem feministka, a me zaradi takšnih izjav mečejo v ta koš,« pravi v smehu.

Vrtiček tudi za 12 beguncev

Trajnost ni samo gradnja, ampak pomeni tudi vključevanje lokalne skupnosti, pravi. Na sestanku s predstavniki ministrstva za kmetijstvo so se pogovarjali tudi o kmetijskem razvoju otoka. »Želimo si več lokalne pridelave hrane,« pojasnjuje. »Kupujemo lokalno, organsko hrano, ki jo ponujamo na jedilniku. Na našem jedilniku zato ni žabjih krakov ali tartufov. Nekaj zelenjave gojimo tudi sami. Sicer ne moremo biti samopreskrbni vse leto, poleti in spomladi pa smo lahko,« razlaga. Odpadkov nimajo, saj organske porabijo za kompost na lastnih vrtičkih.

A to še ni konec lokalne zgodbe o samopreskrbi. V sodelovanju z Rdečim križem so, na primer, v vrtičkanje vključili tudi begunce. Ti imajo na hotelskem posestvu svoj vrtiček. »Imeti lasten vrtiček je na Danskem nekaj povsem običajnega. S tem, da smo to omogočili tudi 12 beguncem, smo jih tudi vključili v naše okolje in jih omogočamo spoznavanje z našo kulturo, jezikom in podnebjem – kaj vse lahko tu gojijo,« razlaga. Poudarja, da begunci ne gojijo zelenjave za hotel, ampak zase: »Odnesejo jo v center za begunce.« Skromno pripomni, da s tem sicer niso naredili veliko, da pa so zato nekateri morda malo srečnejši, saj tudi »študije kažejo, da so ljudje, ki imajo stik s prstjo, srečnejši«.

Gostje na letališče kar z direktorico

Lani odprti hotel sicer še nima večjega vpliva na lokalno skupnost, tudi denarja še ne prinaša, saj ta proces traja okoli tri leta, pravi sogovornica. Opažajo, da se pri njih ustavi več turistov. »Dogaja se, da nam lokalne taksislužbe velikokrat sporočijo, naj jim ne pošiljamo več gostov, ker so polno zasedeni. Tako sem sama začela voziti turiste na letališče,« doda v smehu.

V pogovoru s prijetno Danko se zdi, da nič ni nemogoče, da je vse mogoče. Temu pritrjuje tudi sama: »Nekatere stvari stanejo, tudi nekaj neprespanih noči je posredi, ampak pomembno je, da najdeš somišljenike. Ljudi, ki so tako kot ti prepričani, da je vse mogoče.« Dodaja pa, da njihova rešitev ni lokalna – to bi lahko naredili kjerkoli.