V času epidemije je internetni promet narasel za 45 odstotkov

Mobilni operaterji in ponudniki omrežij so bili v začetku epidemije pod ogromnim pritiskom zaradi povečanja prometa na spletu. Izrazito se je povečal obseg glasovnih klicev, težave pa so bile še posebej opazne na področju klicev med operaterji. Spomnimo, da so se v začetku epidemije sesuvali strežniki za učenje na daljavo, izpadi so bili pogosto prisotni pri videokonferencah, medtem pa so slovenski mobilni operaterji dobro prenesli velike obremenitve.

Predsednik uprave A1 in Vip mobil Dejan Turk je današnji gost v seriji intervjujev, kjer vodilne posameznike slovenskih tehnoloških podjetij sprašujemo kako so se odzvali na epidemijo in kakšne spremembe pričakujejo po krizi. Če ste kateri pogovor iz serije zamudili, so ti dostopni na naši spletni strani.

Podjetje A1 je vodilni zasebni ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji in šteje že več kot 700 tisoč uporabnikov. Dejan Turk je opisal trenutno stanje mobilnih operaterjev in povedal na katerem področju vidi najhitrejši proces digitalizacije.

Vabljeni k branju!
 

V kakšnem stanju je trenutno omrežje in kako ste se odzvali na povečan promet v času epidemije?

 
Največja porast uporabe naših storitev se je zgodila v sredini marca, ob začetku sprejemanja ukrepov za zajezitev korona virusa. Skupen internetni promet je narasel za 45 odstotkov, uporaba glasovnih storitev pa za 40 odstotkov. Omrežja uporabljamo, nadzorujemo in nadgrajujemo že od prvega dne delovanja našega podjetja, zato tudi rečemo, da gre za živ organizem, ki zahteva stalno spremljanje in prilagajanje razmeram. V tem primeru smo izvedli vrsto nadgradenj in posodobitev, ki so podprle potrebe uporabnikov.

Omrežje je pripravljeno na splošen trend rasti prometa na vseh segmentih, izpadov zaradi povečanja uporabe pa v tem času nismo imeli in jih ne pričakujemo niti v prihodnje. To je predvsem posledica nenehnega vlaganja v razvoj omrežja.
 

Katera področja opažate, da se najbolj intenzivno digitalizirajo v času epidemije?

 
Trenutna situacija nas je postavila v vlogo, ko smo morali za ohranitev poslovanja prilagoditi nekatere procese, pohitriti razvoj in se še kako drugače prilagoditi na nove razmere. Ob začetku epidemije smo na primer odprli nov prodajni kanal, A1 Live shop, pri katerem gre za fizično prodajalno v virtualnem okolju. Uporabnik preko video klica komunicira s pravim prodajalcem, ki mu nudi praktično enako izkušnjo, kot bi jo imel v klasični prodajalni. Po mesecu dni lahko potrdim, da je bila odločitev pravilna. Prodajni rezultati so presegli pričakovanja, nov prodajni kanal pa so sprejeli tudi uporabniki.

Sicer pa je jasno, da je korona virus dal pospešek digitalizaciji na praktično vseh področjih. Prepričan sem, da bo odslej delo od doma mnogo bolj običajno, kot je bilo še pred nekaj meseci. Nakup hrane prek spleta je že postal samoumeven, kmalu bo enako tudi z nakupom avta, morda celo počitniške hiše na morju. Ravno turizem ima tudi v digitalizaciji ogromen neuporabljen potencial. Samo pomislite, da bi si lahko turistično znamenitost na oddaljenem delu sveta ogledali od doma za nekaj evrov in vam ne bi bilo treba varčevati za drago potovanje.
 

Kako trenutna izolacija spreminja vsakdanje navade in medosebne odnose in pa kakšne večje kulturne spremembe pričakujete po epidemiji?

 
Situacija, v kateri danes živimo in delamo, je bila za vse veliko presenečenje. Redki so si upali pomisliti, da se nam bo zgodilo to, kar vidimo v ameriških filmih; v enem kadru se nekje na svetu pojavi virus in v naslednjem kadru so že vsi z maskami in v skafandrih. Tudi na poslovnem področju je enako. Če bi mi nekdo pred dvema mesecema rekel, da lahko telekomunikacijski operater praktično dela od doma, mu ne bi verjel. Pa vendarle se je to zgodilo. Resda je delo od doma je nekaj, kar v A1 prakticiramo že več kot dve leti, a smo sedaj doma že šesti teden in samoumevne stvari so zahtevale prilagoditve.

Naučili smo se vzdrževati odnose na daljavo, tako privatne kot poslovne. Hkrati smo zaradi ukrepov bolj lokalno usmerjeni. Danes verjetno mnogi kupujemo sadje in zelenjavo pri kmetih, za katere do marca sploh nismo vedeli, da obstajajo. Nekateri so šli še korak dlje in začeli z dostavo svojih produktov. Prilagodljivosti na situacijo je veliko, praktično vsak dan najdem en primer novega pristopa na trg. V največje zadovoljstvo mi pa je, da so ljudje stopili skupaj, da pomagajo drug drugemu in delajo za skupno dobro. Resnično upam, da bo to nekaj, kar bo ostalo tudi, ko se vrnemo v novo normalnost.
 

Tehnologija je že postala nekaj samoumevnega pri večini Slovencev. Katere tehnologije bodo v širšem kontekstu oblikovale bližnjo prihodnost?

 
Brez omembe tehnologije 5G si prihodnost težko zamišljam. Primarno bo zadostila vse večjim potrebam uporabnikov, hkrati pa pomagala k bolj kakovostno opravljenemu delu na daljavo. Prav tako bo prinesla nove storitve, rešitve in funkcionalnosti, ki bodo pomembne za nadaljnji razvoj družbe. Pravih poslovnih modelov za 5G resda še ni, trenutno tudi LTE podpira praktično vse potrebe uporabnikov; a potencial za dvig kakovosti življenja v prihodnje je pri tehnologiji 5G na dlani.



Hkrati ne morem mimo omembe tehnologije interneta stvari oziroma IoT, ki že spreminja svet okoli nas. Tudi v A1 se ukvarjamo s platformami in celovitimi rešitvami za pametna mesta in manjše skupnosti. Kako pomembna je tehnologija, govori napoved, ki pravi, da bo trg IoT leta 2025 velik 1.1 trilijona dolarjev.
 

Nekateri govorijo, da bo tehnologija zarezala tudi v zasebnost uporabnikov novih rešitev. Kako gledate na pravico do zasebnosti, v času ko je človek obdan z nevarnostjo?

Osnovno poslanstvo tehnologije je pomagati uporabnikom. Poenostaviti stvari, optimizirati stroške, nas povezati z oddaljenimi lokacijami in ljudmi. Trenutna situacija je pokazala, da je tehnologija v tem že zelo dobra, a je obenem še vedno veliko prostora za napredek. Tehnologijo je zato treba razvijati dalje, a nikakor ne za ceno posegov v zasebnost uporabnikov, zato je pomembno, da razvoju tehnologije sledijo tudi druga področja. Predvsem imam v mislih zakonodajno, ki postavlja okvire, znotraj katerih se tehnologija razvija v dobro družbe. Na primer, avtonomna vozila se mi zdijo izjemna rešitev, a kdo bo nosil odgovornost, če bo avtonomno vozilo povzročilo nesrečo? Lastnik, proizvajalec avtomobila, razvijalec programske opreme avtomobila? Takih vprašanj je še veliko, nanje pa lahko odgovori samo družba kot celota, seveda pod vodstvom in na pobudo za to pristojnih ustanov.