»V boga zaupamo, vsi drugi prinašajo podatke«

Bisnodov laboratorij Big Data Analytics Lab lahko pripravi z uporabo nestrukturiranih in razpršenih spletnih podatkov v kombinaciji z analitičnimi modeli različne napovedi. Kot primer, lahko napovedo končni izid nogometne tekme z analiziranjem pogostosti zadetkov, učinkovitosti napada in obrambe, zgodovinskih izidov itd. Ne le v nogometu, marsikaj je mogoče s pravimi analitskimi metodami napovedati oziroma ugotoviti iz gore podatkov, ki jih ustvarimo z uporabo pametnih mobilnih naprav, družbenih omrežij, delovanjem pametnih števcev in drugače. Masovni podatki so lahko odlično orodje za boljšo učinkovitost in poslovno odločanje, kar vpliva na dobiček, izboljšuje odnose s strankami, dobavitelji, meščani ter ustvarja nove storitve, ki pomembno vplivajo na prihodke podjetij, pravi izvršni direktor Bisnodovega laboratorija Marcus Hartmann.

Nova delovna mesta

Po napovedih bomo do 2020 ustvarili približno 40 zetabajtov podatkov. Trenutno pa je analiziranih in uporabljenih manj kot 0,5 odstotka vseh podatkov. Mark Torr, ki je v Microsoftu odgovoren za napredno analitiko in internet stvari (IoT), pravi, da bo imela četrta industrijska revolucija, v kateri pomembno vlogo igrajo masovni podatki velik vpliv na industrijo, podjetja in svetovno gospodarstvo. »Pravzaprav bodo povsod, kamorkoli pogledate, nastale spremembe. Masovni podatki bodo ustvarjali nova delovna mesta, ki bodo nadomestila stara, tako kot je bilo v vsaki industrijski revoluciji,« razlaga Torr in opozarja, da so velepodatki in četrta industrijska revolucija priložnost in grožnja. Grožnja za tiste ekonomije, ki je ne bodo zagrabile, in priložnost za tiste, ki jo bodo. »Kdor se ne bo spremenil, ga morda čez nekaj let ne bo več,« opozarja Torr.

Postajajo razločevalni dejavnik med podjetji

Masovni podatki bodo spremenili vsako podjetje v digitalno in bitka za visoko usposobljene kadre, ki znajo iz teh podatkov narediti dodano vrednost, se bo zaostrila. V svetu, kjer je vse povezano, bodo velepodatki postali razločevalni dejavnik. Pomembno bo, kako jih uporabljaš in kako jih spremeniš v tisto, kar tvoje podjetje razlikuje od drugih. »Podjetja bodo morala razmisliti, ali bodo big data uporabila, da bodo ustvarjala spremembe, ali bodo čakala na spremembe, ki jim jih bodo big data vsilili. Spremembe so neizogibne in hitrost, s katero se pojavljajo, ni več zmerna, ampak eksponentna,« poudarja sogovornik.

Z masovnimi podatki spreminjajo produkte

Masovne podatke že uporabljajo v različnih panogah, od kmetijstva, financ do zdravstva in proizvodnje. Tudi v panogah, kjer danes še ne igrajo take vloge, so priložnosti za pionirje, da jim v prihodnosti prinesejo lepe donose. Slovenska zagonska podjetja, kot sta Datafy in Visionect, zelo dobro izkoriščajo prednosti digitalne tehnologije in z analizo velikih količin podatkov bodisi sprejemajo boljše poslovne odločitve ali pa svoje izdelke in storitve kar najbolje prilagodijo svojim kupcem. Tradicionalna podjetja bodo morala pohiteti, nekatera se namreč še premalo zavedajo, da jih brez dobrih odločitev (te pa lahko sprejmejo le na podlagi dobre analize vstopnih podatkov) jutri morda ne bo več.

Pri Studiu Moderna črpajo gore podatkov o nakupnem vedenju strank in njihovih preferencah iz vseh komunikacijskih in prodajnih kanalov, jih obdelujejo in zagotavljajo učinkovito povratno informacijo v smislu personalizirane ponudbe za posameznega kupca. Podjetje EMA iz Celja pa razvija globalno rešitev za sledljivost v pomorstvu BlueTraker. Njihove stranke po vsem svetu so predvsem državne ustanove, ki preprečujejo nedovoljen ribolov za omogočenje trajnostnega izkoriščanja bogastva morja.

Podjetje Bisnode je ustanovilo Big Data Analytics Lab, ki zagotavlja Hadoop ekosistem – »programsko knjižnico«, ki lahko obdela velike nabore podatkov. To pomeni, da Bisnode podatke svojih strank lahko primerja in analizira z lastnimi podatki ter podatki, ki jih ustvarja današnji povezani svet, masovnimi podatki. »Prepričani smo, da Big Data Analytics Lab našim strankam, ki so preobremenjene z zapletenimi in nepreverjenimi zamislimi, omogoča, da varno preverijo svoje primere uporabe masovnih podatkov. Hkrati pa se iz tega lahko veliko tudi naučimo,« pravi izvršni direktor Marcus Hartmann.

Energetiki vlagajo milijarde

Tudi v energetski panogi se vse več podjetij po pomoč pri racionalizaciji poslovanja obrača k orodjem za analizo ogromnih podatkovnih baz oziroma k data miningu, o čemer v blogu Poslovna probrazba piše Tadej Pukl iz Microsofta. Skupni obseg vlaganj v big data analitiko v energetskem sektorju bo po oceni družbe ABI Research do leta 2019 presegel 21 milijard dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2014, ko je znašal sedem milijard dolarjev. S podatki bodo v Veliki Britaniji kmalu v realnem času spremljali porabo elektrike in plina ter z njima povezane stroške do centa natančno. British Gas namreč v britanskih gospodinjstvih nov pametni števec energije namesti vsaki dve minuti, ki bo do leta 2020 postal standard v vseh gospodinjstvih. Z 1,5 milijona pametnih števcev zbirajo 48 različnih podatkov o porabi, vsake pol ure. S temi informacijami distributerji in dobavitelji lahko predvidijo, kdaj se bo povečalo povpraševanje. Pametne števce imamo tudi pri nas, a je njihova uporaba za zdaj še omejena.

Rolls Royce masovne podatke uporablja na treh ključnih področjih, v oblikovanju, proizvodnji in poprodajni podpori. V tovarni v Singapurju zberejo pol terbajta proizvodnih podatkov za vsako rezilo letalske turbine. Prepričani so, da bodo z analizo masovnih podatkov ladje kmalu plule brez posadke in se odločale za spremembo načrtovane poti glede na vreme in stanje na morju.

Masovni podatki niso projekt, ampak način delovanja

Največja slabost je, da ljudje mislijo, da so »big data« projekt, v resnici pa gre za nov način delovanja. Projektna naravnanost lahko vodi v razočaranje zaradi rezultatov, kar pa lahko ustavi projekt in je signal za propad podjetja.

Izzivi za podjetja, kot jih vidi Mark Torr

• Kultura: Med največjimi izzivi, ki jih prinašajo »big data«, je kultura podjetja. Organizacije, ki jim gre dobro, ne vidijo razloga za spremembe. A brez miselnosti, ki prihaja z vrha in se širi navzdol po organizaciji, »big data« ne bodo uspešni. Podjetja bi morala posvojiti znameniti citat W. Edwards Deming: V boga zaupamo, vsi drugi prinašajo podatke (»In God We Trust, all others bring data«).
• Zaposleni: Poleg tega morajo podjetja pogledati veščine svojih zaposlenih. V veliko primerih bo treba prekvalificirati in prerazporediti zaposlene ter poiskati način, kako pritegniti nove talente, ki pa jih ni v neomejenem številu.
• Tehnologija: Nazadnje gre za tehnologijo. Večina tehnoloških organizacij mora izkoristiti velike količine podatkov, ki že obstajajo, vendar niso del dolgoročnih naložb v informacijske tehnologije, na katerih temelji poslovanje. Začetek dela s to novo tehnologijo brez bistvenega dodatnega povečanja proračuna za informacijske tehnologije je podoben izziv, kot da bi želeli krila na letalu zamenjati v zraku. Za številna podjetja je to zelo velik izziv, ki ga rešujejo s tehnologijami v oblaku.