V 2019 nov preporod: Tehnologija smo mi
Toda Zhang Bailin se ne more dotakniti Lija, saj Li nima telesa. Osemindvajsetletni poslovnež je eden od likov v vizualnem romanu, ki ga igrajo kot videoigro z imenom ljubezen in producentka. Očitno je namenjena ženskam, ki sprejmejo vlogo lastnice producentskega podjetja, podedovanega od očeta, in izberejo enega od štirih moških likov, ki jim pomagajo upravljati poslovanje. Poleg Lija so na voljo še 24-letni policist Bai Qi, 26-letni znanstvenik Xu Mo in 22-letni pop zvezdnik Zhou Qiluo.
Naj bo 2019 leto vsestranskega samoizpopolnjevanja. Ali to pomeni, da prihaja nov preporod? Nedvomno.
Zhang Bailin pravi, da ima tako štiri fante, s katerimi se pogovarja več, kakor se njene prijateljice pogovarjajo s svojimi pravimi zaročenci. Razmišljujočega policista ima morda res najraje, vendar je narcisoidni direktor podjetja zanjo največji izziv. Cilj igrice je seveda posneti film ali serijo, vendar gre pravzaprav za nekakšno ljubezen. Zhang Bailin trdi, da jo glas policista Baija izjemno privlači, in čeprav to ni ravno prava erotična zveza, jo njegovo povabilo na sprehod po mestu pravzaprav vzburja.
Odkar so pred letom dni igro ponudili na trgu, jo je že več kakor deset milijonov žensk shranilo na svoje mobilne telefone, nekatere priznavajo, da jo igrajo tudi v postelji. Sicer pa, če se je 35-letni Japonec Akihiko Kondo lahko poročil z glasovnim hologramom Hacune Miku, ki poje z glasom, ustvarjenim na sintetizatorju, zakaj ne bi Kitajke imele ljubezenske zveze z liki iz igrice?
Kondo je v hologramsko Miku zaljubljen več kakor deset let, zato se je odločil registrirati njuno zvezo in za poroko zapraviti več kakor 17.000 dolarjev. Njegovih staršev ni bilo med 40 povabljenci na zabavo, saj upajo, da bo Kondo vendarle nekoč našel resnično žensko, on pa na to vedno samo zamahne z roko. Miku je edina ženska, ki jo ima rad, saj ga je rešila depresije, nikoli ga ne bo prevarala, konec koncev bo vedno stara 16 let in vedno bo imela lase modre barve.
Še več, Kondo je samo eden od 3700 Japoncev, ki so podjetje Gatebox, izdelovalca takšnih hologramov, zaprosili za potrdilo o poroki.
Dobrodošli v hologramskem letu 2019!
Poroke s hologrami sicer niso pojav, ki si ne zasluži pozornosti – vprašajte samo Kondove starše –, vendar nas v prihodnjem letu čakajo precej resnejše spremembe, povezane s tehnologijo. Že spomladi leta 2019 se bo začela tekma za to, kdo bo prvi zasedel del trga, imenovanega 5G oziroma peta generacija mobilnega in internetnega omrežja. Pri uvajanju omrežij 2G, 3G in 4G je prevladovala Evropa, tokrat pa pričakujemo, da bodo v prednosti operaterji iz držav na drugih celinah – predvsem iz Amerike in Kitajske pa tudi iz Južne Koreje in Japonske, saj so glede na stanje na marsikaterih področjih že pripravljeni na začetek dobe »podatkovne ekonomije«.
Leta 2019: 40 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med LR Kitajsko in ZDA, 100 let od gibanja 4. maja, 30 let od poboja na Trgu nebeškega miru, 70. rojstni dan Ljudske republike ...
V paviljonu, zgrajenem v središču Seula med zimskimi olimpijskimi igrami, ki so jih letos priredili v 180 kilometrov oddaljenih gorah, je Južna Koreja ponosno predstavljala, kaj vse se bo spremenilo v naših življenjih, potem ko bo zaživelo omrežje 5G.
Na poskusni progi okoli Trga Gvangvhuamun je vozil avtobus brez voznika, ob navidezni ulici v paviljonu so se prižigale mestne svetilke, kadar je kdo hodil po njej, s soncem obsijana obogatena resničnost in navidezne smučarske proge so se popolnoma premešale med seboj, kadar si je kdo na glavo nataknil posebna očala. Zdelo se je, kakor da je prihodnost prišla prekmalu in presenetila podjetja, ki so se prerivala in tekmovala za to, katero bo prvo uporabilo vse, kar ponuja 5G.
Korejski Telekom (KT) je stal na čelu vrste in ambiciozno zatrjeval, da bo postal prvi komercialni ponudnik storitev omrežja nove generacije, Samsung pa je seveda napovedoval mobilni telefon, ki bo lahko uresničil vse, kar bo omrežje ponujalo. Prenos uro in pol dolgega filma z Netflixa, denimo, bo v omrežju 5G trajal minuto in 20 sekund, nove naprave pa bodo lahko obdelale velike količine podatkov, zato bodo vse naredile od 10- do 100-krat hitreje od tistih iz preteklosti.
Toda še preden je Samsung napovedal galaxy note 10 za drugo polovico leta 2019 in še nekaj modelov, pripravljenih na hitro delujočo kibernetično prihodnost, se je tekmi pridružil kitajski Huawei. Eden od njegovih direktorjev Richard Yu je napovedal, da namerava podjetje že leta 2020 prehiteti južnokorejskega velikana in postati največje podjetje na svetu po številu prodanih mobilnih telefonov pa tudi največje na področju brezžičnega prenosa.
Nova diplomatska dejanja: Kim Džong Un bo obiskal Seul in se sestal z Donaldom Trumpom. Peking in Washington se bosta morala odločiti, ali bosta premirje v trgovinski vojni spremenila v mir ali v vojaški spopad.
Kitajska je z 1,1 milijarde uporabnikov predplačniških mobilnih telefonov 4G že do zdaj imela več uporabnikov kakor ameriški, japonski, ruski, nemški in indonezijski ponudniki skupaj, ti uporabniki pa so temelj kitajskega digitalnega gospodarstva, katerega moč jasno kaže, denimo, Alibaba. Z novo generacijo omrežja bo azijska sila poskrbela za to, da bo vstopila v dobo »velikih podatkov« in hkrati postala njen gospodar.
Simbolično je to napovedala, ko je tiskovna agencija Xinhua novembra predstavila prvega hologramskega televizijskega napovedovalca, ki lahko bere novice 24 ur na dan, seveda brez odmora in predaha.
Kitajski Davos za tehnologijo
Pravzaprav je šlo za dva napovedovalca z umetno inteligenco, izdelali so ju po vzoru dveh resničnih voditeljev, njun prvi nastop na letošnji Svetovni konferenci o internetu, ki ji pravijo tudi »kitajski Davos za tehnologijo«, pa je bil pravzaprav uvod v leto velike tekme za vodilni položaj na področju, ki bo pomembno vplivalo na to, kakšen bo preostanek stoletja.
Podatki so v 21. stoletju tako pomembni, kakor je bila nafta v 20. stoletju. Podatke nujno potrebujemo, da bi predvideli epidemije in odkrili zdravila proti boleznim, na podlagi podatkovnih bank lahko pripravljamo boljše infrastrukturne projekte in se učinkoviteje borimo proti segrevanju ozračja. Z boljšo uporabo podatkov bi predvidoma prihranili od 3000 do 5000 milijard dolarjev globalne gospodarske vrednosti oziroma od dva do pet odstotkov bruto svetovnega proizvoda.
Prav zaradi podatkovne ekonomije, umetne inteligence in četrte industrijske revolucije, ki temelji na novih virih razvojnih možnosti, se je leta 2018 začela trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. In prav zaradi bistvenih razlik v ravnanju s pridobljenimi podatki bi ta spor leta 2019 lahko prerasel v novo hladno vojno. Vse velike zgodbe o trgovinskem primanjkljaju Amerike in o tem, da je treba povečati kitajski uvoz, so pravzaprav krinka, za katero se skrivajo epohalne dileme, na katere demokracija, kakor postaja vse očitneje, ni tako dobro pripravljena kakor posodobljena kitajska avtokracija.
5G je simbol prihodnjega leta. Zaradi hitrejšega prenosa velikih količin podatkov bo Zhang Bailin svojo zvezo s štirimi fanti lahko spremenila v otipljivo in skorajda neresnično resnično.
Tako kakor smo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 videli prve zmagovalce, rojene v 21. stoletju, tako bomo v novi dobi velikih podatkov začeli delati skupaj s tako imenovano gen Z – generacijo, rojeno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku prvega desetletja v novem tisočletju. Pravzaprav bo predvidoma do leta 2020 med globalnimi delavci kar 36 odstotkov teh mladih ljudi, ki so prva generacija, rojena v internetni družbi, to pa bo bistveno vplivalo na hitrost prilagajanja in spreminjanja pri uporabi programske opreme in tehnologije.
Tako kakor bomo morali začeti sprejemati ljubezen do hologramov in robotov, tako se bomo morali začeti prilagajati popolnoma novi psihični strukturi mladih sodržavljanov, ki se lažje sporazumevajo na instagramu kakor v resničnem življenju, vendar prav zato hitreje odkrijejo tisti algoritem, ki rešuje težave, ki si jih analogna generacija ne more niti predstavljati, kaj šele da bi se lahko spoprijela z njimi.
Sedemdeseti rojstni dan Ljudske republike
Seveda se bo leta 2019 marsikaj dogajalo tudi na trdnih tleh. Čaka nas veliko jubilejnih obletnic: štiri desetletja od vzpostavitve diplomatskih odnosov med LR Kitajsko in ZDA, 100 let od gibanja 4. maja, 30 let od poboja na Trgu nebeškega miru, 70. rojstni dan Ljudske republike, če omenim samo nekaj najpomembnejših. Prihodnje leto bomo spremljali številna nova diplomatska dejanja: Kim Džong Un bo predvidoma obiskal Seul in se še drugič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, če omenim samo najvznemirljivejši dejanji. Čaka nas veliko usodnih dogodkov: Peking in Washington se bosta morala odločiti, ali bosta premirje v trgovinski vojni spremenila v mir ali se bo njun gospodarski in tehnološki spor neizogibno razvil v vojaški spopad, da ne omenjam vseh drugih geopolitičnih pustolovščin.
Toda kot simbol prihodnjega leta vendarle posebej omenjam 5G. Zaradi hitrejšega prenosa velikih količin podatkov bo lahko naša Zhang Bailin z začetka zgodbe svojo zvezo s štirimi fanti spremenila v otipljivo in skorajda neresnično resnično, hologramska žena Akihika Konda pa bo morda … kdo ve kaj.
Pomembneje je, da bo 5G omogočil zdravnikom, da bodo operirali na daljavo; da se bosta obogatena in navidezna resničnost združili v celoto; da bodo zabojniki za smeti sporočali centrali, kdaj je treba poslati tovornjak, da jih izprazni; da bodo hladilniki po »internetu stvari« sporočali, katera živila je treba kupiti; da se bodo tovornjaki vozili sami brez voznikov. In še pomembneje je poudariti, da bo tehnološka revolucija ne samo izjemno draga, ampak tudi prav tako tvegana – zato ker bi se pri prenosu podatkov lahko zgodile kakršne koli napake in bi bolnik umrl med operacijo ali se tovornjak zaletel v pešce, pa tudi zato, ker bi lahko sodobni hekerji izvedeli vse o nas, tehnoloških skrivnostih ali vojaških strategijah itd. Življenje v kibernetičnem prostoru bo izjemno vznemirljivo, vendar tudi nevarno. Morali bomo resnično preurediti globalno ureditev, mednarodno pravo, diplomatsko ravnanje in vse, kar mora spremljati takšno revolucionarno spremembo.
Vse to se seveda ne bo začelo dogajati že prihodnje leto. Novo mobilno omrežje bo predvidoma začelo delovati leta 2020, vendar se bodo o tem, kdo bo pridobil ključni del torte na trgu kot izdelovalec opreme nove generacije, odločali prav leta 2019. Se bo kitajski Huawei potopil zaradi ameriškega pritiska? Ali bo morda azijska sila našla svojo pot in postala odporna proti izbruhom jeze na drugi strani Tihega oceana?
Vrtinec velesil
Zelo verjetno se bo leto 2019 vrtelo predvsem v vrtincu velesil in tistih držav, ki vlagajo dovolj, da bodo postale pomemben dejavnik v novi industrijski revoluciji, ki se že začenja. Vsi drugi se bodo morali pravočasno prilagoditi, saj bodo prihodnje spremembe vplivale na vse države, vse družbe in vse posameznike brez izjeme.
Zakaj ne bi v novem letu začeli razmišljati o izobraževanju v novem obdobju in prisluhnili Jacku Maju, ustanovitelju kitajske internetne trgovine Alibaba? »Če ne bomo spremenili tega, kako učimo (otroke), bomo čez 30 let v velikih težavah,« je izjavil na Svetovnem gospodarskem forumu letos poleti. »Svoje otroke učimo stvari, povezane z dogajanjem pred 200 leti, vendar jih nikoli ne bomo naučili, kako tekmovati s stroji, saj so ti pametnejši!« Kaj nam torej preostane? Učiti otroke tega, česar stroji z umetno inteligenco ne morejo imeti. »Neodvisnega razmišljanja, kolektivnega dela, skrbi za druge,« je povedal Ma. »Mislim, da moramo naše otroke naučiti vsega tega, kar jih bo naredilo drugačne od strojev – denimo športa, glasbe, slikanja, umetnosti.«
Končno! K temu ne morem prav nič dodati. Naj bo 2019 leto, ko se bodo vrtci, šole, gimnazije in fakultete začeli spreminjati tako, da bodo prilagojeni temu, kar prihaja. Ljubezen v dobi robotov, industrija v dobi umetne inteligence in družbena ureditev v dobi nove podatkovne ekonomije nas bodo končno vrnile k umetnosti, ustvarjalnosti, empatiji – skratka k vsestranskemu samoizpopolnjevanju. Ali to pomeni, da prihaja nov preporod? Nedvomno. Ali smo pripravljeni nanj?
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
