Uganka: kaj je najdragocenejša dobrina na svetu?

Ni še dolgo od tega, ko je bila najpomembnejša dobrina na svetu nafta. Vse se je vrtelo okoli črnega zlata. Kdor ga je imel, je bil bogat. Prav tako je bila nafta povod za ne tako malo vojn. V 21. stoletju nafta ni več na vrhu seznama najpomembnejših dobrin. Zdaj so to, če verjamete ali ne, postali podatki. In njihovi lastniki so v kopičenju vpliva in bogastva za zdaj neustavljivi.

Družbe Alphabet (matična družba Googla), Amazon, Apple, Facebook in Microsoft sestavljajo peterico podjetij, ki se jim pripisuje najvišja vrednost. Skupaj so ta podjetja v prvem kvartalu leta 2017 zabeležila več kot 25 milijard dolarjev neto dobička. Samo Amazon je z nakupi, ki so jih opravili Američani, generiral skoraj polovico denarja, ki so ga ljudje v ZDA zapravili za spletne nakupe. Google in Facebook skupaj pa večino denarja, ki je bil lani v ZDA porabljen za spletno oglaševanje.

V preteklosti, ko je kraljevala nafta, so ob taki prevladi največje gigante preprosto razbili na manjše, da bi zmanjšali njihov monopol. V Economistu menijo, da so to bili zelo drastični ukrepi, saj velikost sama po sebi še ni oziroma ne bi smela biti »zločin«.

Blaž Samec

Prav tako uspeh teh gigantov ljudem delno lahko tudi koristi. Čeprav bi bilo mogoče na dolgo razpravljati tudi o škodljivih učinkih informacijske tehnologije, se večina od nas pač noče odpovedati Googlovemu brskalniku, Amazonovi hitri dostavi spletnih nakupov ali deljenju zasebnega življenja s Facebookom.

Čeprav je samo Facebook s skoraj dvema milijardama aktivnih uporabnikov na mesec največja »država« na svetu, zanjo zakoni skoraj ne veljajo. Za virtualni svet so zakoni, pisani za upravljanje podatkov v realnem svetu, neuporabni.

Po drugi strani pa uporabniki z vsem tem ravnamo, kot da je vse to v neki vzporedni realnosti, ki nas ne zadeva. V resnici ponudniki večine teh – na prvi pogled brezplačnih – storitev na naš račun izdatno služijo, saj o nas zbirajo goro zanje koristnih podatkov.

Seveda spet za ustvarjanje dobička. Če bi podobne podatke zbirale države, bi večina skočila do stropa in kričala o pravici do zasebnosti. Ko to počnejo giganti informacijske tehnologije, jim večina tiho gleda skozi prste, a le delno. Večina nima težav, da Facebook ljudi pozna skoraj bolje, kot se poznajo sami, bi pa protestirala, če bi, na primer, želele države zaradi varnosti zbirati podatke o letalskih potnikih.

Kvantiteta, ki generira dobiček

Največje spremembe v prid tehnološkim gigantom so se zgodile s prihodom pametnih telefonov. Ti so nenadoma postali škatlice, ki zbirajo gore podatkov. Vsakič ko tečete, se dolgočasite v prometni konici, gledate TV, brskate po spletu … te naprave beležijo podatke. A še bolj strašljive so napovedi. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bodo, na primer, samovozeči avtomobili v sekundi zbrali za sto gigabajtov podatkov. Gre za gore surovih podatkov, ki naj bi jih nato prečesavala umetna inteligenca ter pretvarjala v uporabne in dragocene podatke, seveda tudi za industrijo oglaševanja in vplivanja na javno mnenje.

Skoraj vse postaja vir podatkov – od lokomotiv vlakov podzemnih železnic do naprednih straniščnih školjk.

Algoritmi naj bi bili tako že kmalu zmožni predvideti, kdaj je človek na stopnji, ko je pripravljen na nakup nečesa in tudi za uporabnejše in nujnejše stvari. Recimo, kdaj motor letala potrebuje izredni servis ali kdaj je oseba glede na svoje razvade v resni nevarnosti, da zboli. Na področje prodaje podatkov, ki jih zbirajo naprave, so se, na primer, preselili že tudi industrijski giganti, kot sta GE ali Siemens.

Večja ko je količina zbranih podatkov, večja je vrednost produkta, ki jih zbira, ocenjujejo analitiki. Za Facebook in druge gigante je zato pomembno, da se število uporabnikov povečuje. Ali pa – več podatkov ko Tesla zbere s svojimi testnimi samovozečimi vozili, večja je možnost za izboljšave. In prav podatki naj bi bili vzrok, da je podjetje, ki je v prvem kvartalu leta prodalo 25.000 vozil, vsaj po uradnih podatkih že vredno več kot GM, ki jih je v prvem kvartalu prodal 2,3 milijona. Težko razumljiva logika, kajne?

Država brez vladarja

Čeprav je samo Facebook s skoraj dvema milijardama aktivnih uporabnikov na mesec največja »država« na svetu, zakoni zanj skoraj ne veljajo. Za virtualni svet so zakoni, pisani za upravljanje podatkov v realnem svetu, neuporabni.

Razbitje teh gigantov na več kosov po mnenju analitikov ne bi rešilo ničesar. Še največ upov poznavalci te »industrije« polagajo v prizadevanja za več transparentnosti, skladno s katerimi bi morali zbiratelji podatkov natančno razkriti, katere podatke o uporabnikih zbirajo, zakaj, kaj z njimi počnejo in koliko s tem zaslužijo.

Vlade so pri sprejemanju teh ukrepov počasne. Oziroma prepočasne, kot menijo številni poznavalci. Ukrepati bi morale takoj, če ne želijo, da gospodarjenje s podatki obvladuje peščica gigantov, ki s tem posredno obvladujejo še veliko drugih področij, vse bolj pa tudi javno mnenje.

Blaž Samec

Visoke številke

Skoraj vse postaja vir podatkov, od lokomotiv vlakov podzemnih železnic do naprednih straniščnih školjk. Paul Sonderegger, strateg za podatke v Oraclu, je jasen – kmalu bomo z vsem, kar bomo počeli, ustvarjali podatke, ki jih bo nekdo lahko uporabil. Več všečkov kot odda uporabnik Facebooka, več komentarjev ko napiše, več povezav, misli in fotografij kot deli, več znanja o njem ima algoritem, boljši je izbor oglasov, ki mu jih ponudi sistem. Ali – več kot brskate po Googlu, bolje vas sistem pozna, lažje vam čim prej ponudi relevantne zadetke.

Medtem ko sta Facebook in Google zbrane podatke najprej uporabljala za kakovostnejše ciljno oglaševanje, v zadnjih letih giganti podatkovne baze vse bolj spreminjajo v »kognitivni servis«, ki bi jim zagotavljal nove vire zaslužka. Gre za storitve, kot so prevajanje, vidna prepoznava in izdelava osebnostnega profila – vse to je mogoče prodati podjetjem, ki bi jim te informacije pomagale pri poslu.

Tudi v Sloveniji ustvarjamo velike količine podatkov

Slovenski statistični urad je tako pred kratkim objavil, da je v Sloveniji 64 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let, vsak ali skoraj vsak dan uporablja splet, 2.385.757 oseb pa mobilno omrežje. Vsi ti ustvarjajo masovne podatke. Te je leta 2015 analiziralo 11 odstotkov podjetij (z vsaj desetimi zaposlenimi). Ti podatki so v različnih vrstah zapisa, v strukturirani ali nestrukturirani obliki (na primer besedilo, senzorni podatki, dnevniki aktivnosti, tokovi klikov, koordinate ipd.).

Odstotek podjetij, ki so analizirala te podatke, je bil največji v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (35 odstotkov), sledila so podjetja v dejavnosti preskrbe z energijo, vodo in ravnanja z odpadki (30 odstotkov).