Učiteljica, ki svet uči živeti z roboti

Ko je mala Adaire sanjala o tem poklicu, ni vedela, ali se ji bo želja uresničila. Še manj je vedela, da bo maja 2017 kot edina ženska sedla v upravo nemškega IT-velikana SAP, ki na leto ustvari 24 milijard evrov prihodkov, in da bo nekoč namesto razreda gimnazijcev vodila vojsko 15 tisoč vrhunskih strokovnjakov z vsega sveta. Z njo smo se pogovarjali med njenim kratkim obiskom v podružnici SAP v Ljubljani.

Ste utelešenje irskih sanj, tudi mnogi Slovenci so med krizo morali menjati poklic. Povejte nam več o svoji zgodbi.

Vedno sem si želela biti učiteljica. Ko sem diplomirala, razmere na Irskem niso bile niti približno takšne kot med zadnjo krizo. Služb preprosto ni bilo, na izbiro si imel kakšna občasna dela ali selitev. S sedanjim možem sva se preselila v Veliko Britanijo, tam sem začela delati kot učiteljica v gimnaziji.

Prav daleč od doma niste šli.

87.000 zaposlenih v multinacionalki sap skrbi za 355.000 strank v več kot 180 državah.

Neverjetno, državi sta si tako blizu, kulturno pa tako narazen. Irska je bila takrat zelo katoliška država, nismo imeli priseljencev, ljudje so se selili le iz države. Takrat sem prvič v življenju videla temnopoltega človeka. Za vedno si bom zapomnila trenutek, ko sem na podzemni železnici strmela v njegove bele dlani. Na Irskem takrat ni bilo ločenih staršev, v Londonu je bilo to nekaj običajnega. Med delom v Londonu sem nato izvedela, da softversko podjetje Oracle išče skupino učiteljev. Takrat, sredi osemdesetih, se je programski jezik spreminjal iz zelo kompleksnega v jezik, ki je temeljil na angleščini.

Tomi Lombar

Kako naporen je bil preskok iz enega v drugi poklic, ste sploh kaj vedeli o programiranju?

Pojma nisem imela o tehničnih zadevah. Iskala sem novo službo v svojem poklicu, ker pa sem bila pri svojem delu dobra, me ravnatelj ni spustil s šole, zato sem se zgolj z učiteljskimi izkušnjami prijavila na razpis in dobila službo, v kateri sem nato učila nove generacije programerjev. So mi pa v podjetju omogočili zelo zgoščeno šolanje, ki je na koncu dalo nekakšen ekvivalent diplome iz računalništva. Seveda ni bilo lahko, vmes sem marsikdaj tudi podvomila vase.

Kako prav vam pridejo učiteljske izkušnje v upravi multinacionalke?

Elementi življenjskih izkušenj gredo naprej z vami. Ko delate z mladimi ljudmi, ko delate v težkih razmerah, vam vedno prav pridejo vse življenjske izkušnje. Seveda mi učiteljske izkušnje koristijo tudi pri delu s kolegi iz uprave. Veliko sem se naučila kot učiteljica, brez dvoma.

Žalostno, da je to še vedno vprašanje, a vas moram vprašati, kako je biti ženska v moškem svetu, v upravi IT-multinacionalke?

Tudi jaz si želim, da mi ne bi bilo treba več odgovarjati na vprašanja, kakršna sem dobivala med delom v Aziji, na primer, ali nič ne pogrešam svojega sina, ko potujem. Seveda ga pogrešam, ampak nič drugače, kot med službenimi potovanji svoje otroke pogrešajo moji moški kolegi. Sicer pa imamo kot etično podjetje zelo močan program vključevanja in raznolikosti. Ta ne temelji le na spolu, temveč tudi na starosti. Danes imamo pod eno streho združenih pet generacij, ljudi z različnimi zmožnostmi in potrebami, ki jih uspešno vključujemo v delo.

Zakaj je sprejemanje raznolikosti tako pomembno?

Od nas kot softverskega podjetja se pričakuje, da smo inovatorji. Inovacije pa običajno poganja prav raznolikost, v pristopih in v razmišljanju. V podjetju imamo sprejeta merila glede števila žensk na vodilnih mestih.

Tomi Lombar

So to nekakšne kvote?

Niso kvote, tudi sama menim, da kvote same po sebi niso dobra rešitev in lahko celo dosežejo nasprotni učinek. Smo si pa v podjetju postavili cilj, da bi do konca leta 2017 na vodstvenih položajih imeli 25 odstotkov žensk. Ta cilj smo dosegli prejšnji mesec, zdaj smo si postavili novega, 30 odstotkov do leta 2022. Čeprav sem proti ženskim kvotam, menim, da so takšni cilji koristni, ker se takšno razmišljanje in odnos do enakosti z vrha prenašata navzdol po podjetju. Na koncu pa službo vedno dobi najboljši kandidat, ne glede na spol, in tako je prav.

Vodite 15 tisoč zaposlenih. Kako je voditi toliko ljudi, kakšen je vaš slog vodenja?

Seveda sama ne morem imeti neposrednega stika z vsemi. Zelo pomembno je, da se obdate z močno ekipo vodij, ki znajo strategijo prenesti navzdol po strukturi. Kar zadeva slog vodenja, se vedno spomnim na svojo prvo vodilno nalogo na Kitajskem, kjer mi je kolega položil na srce, naj kot menedžerka nikoli ne pozabim, kako je biti v vlogi tistega, ki ga vodim. To imam vedno pred očmi, ljudi skušam voditi v duhu spoštovanja in nikoli ne pozabiti, kako je biti v čevljih tistih, ki jih vodim.

Kako pomembna je komunikacija?

To, da sem spoštljiva do podrejenih, nikakor ne pomeni, da nimamo neprijetnih pogovorov, kadar je to potrebno. Komunikacija mora biti ključen del strategije, ne nekaj, na kar pomislimo nazadnje. Tudi pri razdelitvi delovnega časa ga je treba precejšen del nameniti komuniciranju. Vse opazke o zadevah, ki jih je treba spremeniti, si zapisujem sama. Pomembno je, da so moja sporočila izvirna, da vsak ve, da so moja, da zvenijo iskreno in pristno.

Na sedanje delovno mesto ste prišli iz Azije. Kako težko se vam je spet prilagoditi Evropi, kako narazen smo v resnici?

Imela sem privilegij, da sem v Aziji delala 17 let. Sicer sem delala v Singapurju, ki velja za Azijo za začetnike, vendar sem precej dobro spoznala vse tamkajšnje trge. Vrnitev domov je bila seveda manjši kulturni šok od selitve tja, sem pa gotovo opazila nekatere razlike.

Seveda pogrešam svojega sina med službenimi potovanji, ampak nič drugače, kot svoje otroke pogrešajo moji moški kolegi.

Denimo, ne spomnim se, kdaj sem nazadnje v Aziji šla po denar na bankomat. Pametni telefon je v Aziji denarnica, povsod sprejemajo digitalni denar. Ko sem se preselila v Nemčijo, sem morala velikokrat na bankomat, vsi še vedno poslujejo z gotovino.

Ni nenavadno, kako gospodarska supersila v tem smislu caplja za delom sveta, kjer marsikje niti elektrike nimajo?

V Aziji so prav zaradi tehnološkega napredka lahko preskočili več stopenj v razvoju. Vzemimo primer subvencij v Indiji za parafinsko olje, umetno gnojilo in podobno: nekoč so potrebovali celo logistično verigo, da so državne subvencije dostavili ljudem, danes ti od države na telefon dobijo digitalni denar in si gredo v najbližjo trgovino sami kupit olje ali gnojilo, več členov oskrbne verige je tako postalo odvečnih.

Tomi Lombar

Kdaj v Evropi ne bomo več potrebovali denarja?

Poglejte, kako postajamo vse bolj dojemljivi za tehnološke novosti. Nekoč smo zaradi ene pesmi kupili cel album, danes si na spletu kupimo pesem, ki nam je všeč. Na spletu si kupujemo turistična potovanja, z mobilnimi aplikacijami si sami spremljamo zdravstveno stanje. Menim, da bomo tudi pri denarju nekoč v Evropi prišli do stopnje, na kateri je danes Azija, ne upam pa si napovedati, kdaj se bo to zgodilo.

Ko govorimo o napredku, umetni inteligenci, robotih, govorimo tudi o ljudeh, ki ostanejo brez dela. Kako težko vam je družbo prepričati, da je napredek dober za vse?

V Indiji sem se nedavno pogovarjala z jeklarjem, ki v proizvodnjo uvaja robote. V državi, kjer cena dela nikoli ni bila težava, kjer vsak problem rešujejo z več ljudmi na nalogi, je ta jeklar razumel, da kljub nizki ceni dela ne bo prav dolgo ostal konkurenčen, če ne bo tudi z roboti zagotavljal stalne kakovosti.

Na majhnih trgih, kakršen je tudi Slovenija, so današnja mala in srednje velika podjetja multinacionalke jutrišnjega dne.

Kmetijska in industrijska revolucija sta lepa primera. Obe sta spremenili naš način dela, to ni pomenilo, da smo ostali brez dela, pomenilo pa je spremembe dela, ustvarila so se nova delovna mesta, ki jih prej nismo poznali. Danes je ta sprememba bolj radikalna in se nam zdi bolj usodna, spreminja naše življenje v vseh pogledih.

Kako umetno inteligenco uporabljate pri vas?

V našem podjetju smo denimo na področju financ s pomočjo umetne inteligence, ki je v našem softveru, nekatere ročne procese zmanjšali z nekdanjih 60 na 25 odstotkov, in še imamo prostor za zmanjšanje obsega ročnih del. To ne pomeni, da smo ukinili delovna mesta, smo pa ljudi razbremenili dolgočasnih administrativnih opravil in jim dali naloge, kjer dejansko uporabljajo svoje znanje. Pri uporabi tehnologije je veliko odvisno od vodstva, ki mora znati poiskati način, kako uporabiti tehnologijo tako, da koristi ljudem, da ne ukinjamo delovnih mest, temveč spodbudimo bolj kreativne procese.

Slovenija je majhen trg, kje vidite njeno mesto na svetovnem zemljevidu informacijske tehnologije?

V Aziji sem delovala na celi vrsti majhnih trgov, kot so Tajska, Mjanmar in Vietnam. Številni majhni trgi so velika priložnost za rast družbe SAP. Na majhnih trgih, kakršen je tudi Slovenija, so današnja mala in srednje velika podjetja multinacionalke jutrišnjega dne. Tehnološki napredek ni več omejen s krajem, kjer živite. Za nas so stranke v Sloveniji enako pomembne kot stranke v Nemčiji ali kjerkoli drugje. Velikega dela danes največjih podjetij pred desetimi ali petnajstimi leti nikjer ni bilo.

Slovenija je prilezla iz krize, kako se to pozna vašim strankam?

V zadnjih dveh letih opažamo napredek, podjetja se zavedajo, da se morajo spremeniti, da morajo spremeniti poslovne modele. Vidijo, kaj se dogaja okoli njih, da bo v prihodnosti konkurenca prišla od nikoder. Poglejte digitalno bančništvo, avtomobilizem, Uber in podobno, to so primeri, ki dajo ljudem v poslu misliti.

Živimo v času, ko se evropske države zapirajo v svoje meje, kako je poslovati v takšnem okolju?

Na svetovni ravni smo priča preobratu iz procesa globalizacije nazaj v protekcionizem, to je za posel težava. Ko govorimo o problemih priseljevanja, je jasno, da v Evropi primanjkuje usposobljenega kadra. Nemčija se je s tem spopadla po svoje, kar je spodbudilo različne odzive.

Tomi Lombar

Kdaj menite, da bodo politiki protipriseljensko retoriko zamenjali z retoriko proti tehnološkemu napredku, se bo to kdaj zgodilo?

Politiki bodo vedno poiskali temo, s katero se bodo čim bolj dotaknili volivcev. Kar zadeva naše podjetje, naš pristop z umetno inteligenco, roboti in tehnološkim napredkom ni namenjen temu, da bi s tehnologijo ljudi nadomestili, ampak 
da bi jim olajšali življenje. Ne vem, ali se bo politična retorika spremenila. Če bi se, bi bil odgovor SAP, da smo zelo dobri državljani, imamo močno razvito družbeno zavest, s tehnologijo poskušamo pomagati družbi. Trenutno pa ne vidim možnosti, da bi se politična retorika lahko obrnila proti tehnološkem napredku. Vendar nikoli ne moremo predvidevati veliko vnaprej, če bi to znala, bi bila že zelo bogata.

Milijarde služijo v oblaku

Nemška multinacionalka SAP sodi med vodilne na svetu pri izdelavi programskih rešitev za podjetja. Po velikosti tržne kapitalizacije je tretja največja na svojem področju. Njihove programske rešitve pomagajo različno velikim podjetjem v 28 panogah. Lani so ustvarili 22 milijard evrov prihodkov in več kot pet milijard evrov dobička iz poslovanja. Njihovih 87.000 zaposlenih skrbi za 355.000 strank v več kot 180 državah. Velik del prihodkov ustvarijo s storitvami v oblaku, prihodki iz celoletnih naročnin in podpore v oblaku so se jim lani povečali za 31 odstotkov, na 2,99 milijarde evrov. Zaradi dobrih rezultatov v tem delu poslovanja so ciljane prihodke iz storitev v oblaku za leto 2020 povečali na 29 milijard evrov.