Učimo se uporabljati možgane

Kako ste začeli svojo zgodbo življenja?

Start-up ni nekaj, kar je od danes do jutri. Proces je dolgotrajen, pomembna je osredotočenost. Kot srednješolec sem hodil v Iskro in spal v laboratoriju na tleh, da sem lahko ustvarjal nove računalnike. Z leti eksperimentiranja in iskanja novih rešitev je nastal prvi zagonski projekt Daisy, hardware sistem, ki je bil osnova za program, kakršen je danes, na primer, Skype. Vendar smo bili prehitri. Trg za take izdelke se je začel odpirati leta 2004, mi pa smo bili tam leta 2001. Če na start-upe pogledam objektivno, so to najboljši sistemi za spreminjanje sveta. To je moj »drive«.

Za start-upe, ki jih vzgajate, ste tudi povezava s Silicijevo dolino, s tamkajšnjim okoljem in investitorji?

Silicijeva dolina je stanje duha (»state of mind«), torej drugačen način razmišljanja. In to je ravno to, kar hočemo početi mi: spodbuditi drugačen način razmišljanja. To, da se človek ne vpraša, kdo mi bo to dovolil, ampak kdo mi to lahko prepreči. To je tisto globalno razmišljanje, ki ga imajo v Silicijevi dolini, to, da si ljudje vzamejo pravico spreminjati prihodnost. In Hekovnik je zadnjih pet let zgodba ozaveščanja, da so start-upi način, kako človek lahko spreminja svet. In to učinkovito.

Kaj učite ljudi v Hekovniku?

V Hekovniku učimo dve stvari: ker smo obsedenci z možgani, ljudi učimo uporabljati možgane in sodelovati. Namesto da se gledajo med seboj, jih učimo, naj se medsebojno spodbujajo. In ko zaplešejo ta ples kreativnosti, lahko njihovi možgani »sproducirajo« deset rezultatov, ne le dva. Torej jih učimo, kako delati z možgani in podatki, kako delati z audio- in videokorteksom, kam usmerjati energijo ... Vendar ne delamo samo na »data driven« start-upih (podatkovno vodene, gnane), ampak tudi s podjetji v spremembi. Imamo, na primer, podjetje, neko marketinško agencijo, ki spreminja smer svojega delovanja, saj različna podjetja, ki rastejo, iščejo nove paradigme. Gre za podjetja, ki imajo od enega do 20 milijonov evrov prometa.

Delate torej tudi z že delujočimi, uveljavljenimi podjetji?

Gre za različna podjetja, tudi medijska. Zdaj se osredotočamo na algoritme za priporočanje, vsebino, uporabnike (»recommender« algoritmi, »content«, »user« itn.), za produkte, za članke, algoritme za strojno učenje ... To so mali algoritmi, ki jih dajemo v platforme. Naloga je delati vse bolj inteligentne platforme, torej vedno več teh algoritmov, ki bodo postali take male živalce, ki bodo znale opravljati »naše« osnovne vzorce.

In bodo potem delali namesto nas?

Mislim, da bomo imeli čez pet let že tehnologijo tako imenovanih korteks čipov. Ta tehnologija bo sposobna opazovati naša dejanja in jih ponoviti. Tako se bo učila in lahko opravljala vse bolj intelektualna dela.

Kakšno sobivanje si lahko predstavljamo med našimi zrelimi podjetji in sodobnimi start-upi, ki jih brusite v Hekovniku?

Naša podjetja se tega preskoka v spremenjeni svet absolutno premalo zavedajo, medtem ko se podjetja v svetu temu prilagajajo, spreminjajo produkte in se pomlajujejo.

Nekaj naših znanih podjetij s start-upi sodeluje, vključuje v svoj ustroj, kupuje njihove domiselne produkte.

A res? Super.

Mogoče se jih malo tudi »bojijo«?

Start-upi so izzivalci. Ampak problem ni v start-upih, problem je v miselnosti, gre za stare in nove miselne vzorce.

Ministrstvo za gospodarstvo celo podpira start-upe.

Seveda, država daje denar za to, kar je v redu, a lahko bi ga učinkoviteje investirala. Tudi z davčnimi olajšavami.