Uberizacija trgovine s kokainom

Organi v pristaniščih New York in New Jersey so 28. februarja iz ladijskega zabojnika zasegli nekoliko manj kot pol tone kokaina. Aprila je kokain v vrednosti 25 milijonov evrov z zabojniki banan zašel v nemške supermarkete. Odkrili so ga delavci pri raztovarjanju banan v šestih Aldijevih supermarketih v Rostocku in Aldijevem skladišču v Jarmenu, je poročal nemški časopis Die Welt. Na naslovnicah svetovnih časopisov se je v zvezi s kokainom znašel tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Španske oblasti so namreč pri brazilskem letalskem častniku, ki bi moral spremljati Bolsonara po koncu vrha skupine G20 na Japonskem nazaj v domovino, zasegle 39 kilogramov kokaina, ki naj bi bil vreden 1,3 milijona evrov.

Po zadnjih dostopnih podatkih Združenih narodov je svetovna proizvodnja kokaina letos dosegla rekord. Ocenjujejo, da bo večja kot doslej rekordnih 1976 ton leta 2017. To je dvakrat več kot leta 2013 in 25 odstotkov več kot leta 2016.
 

Halo, gram kokaina, prosim

Še pred kolumbijskim kokainskim razcvetom v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja in še precej pred svetovno slavo kokakole, v kateri je bil na začetku raztopljen čisto pravi kokain, je bil kokain rezerviran zgolj za najpremožnejše. V preobleki zdravila proti utrujenosti mu je utrl pot v zavest javnosti nekoč celo božji namestnik v Rimu. O koki je govoril celo Sigmund Freud. Kokain so prodajali v lekarnah. Na prelomu 20. stoletja je postal zelo razširjena droga, ki je pustila neizbrisen pečat tudi s kultnimi filmi. Johnny Depp in Penélope Cruz sta si v filmu Blow privoščila kokainski festival. Božje mesto, Dobri fantje, Volk z Wall Streeta, serija Narcos ali pa dokumentarni film Kokainski kavboji so vsak po svoje zajeli v kader beli prah.

Danes smo priča »uberizaciji trgovine s kokainom«. Novi poročili o uživanju prepovedanih drog iz Združenih držav Amerike in Evropske unije kažeta, da trg kokaina hitro raste, cene za gram so strmo padle, postaja tudi vse bolj dostopen. To je odsev mnogoterih sprememb. Stigmatiziranosti zaradi »šmrkanja« je vse manj, beli prah si je iz skritih kotičkov in zaodrja šovbiznisa utrl pot na vsako zabavo. Čeprav mladi danes podpirajo zdrav življenjski slog, so najpogostejši uporabniki stari od 18 do 25 let. Eden izmed razlogov bi lahko bil, da je trg kokaina tehnološko usmerjen; sodoben, podjetniški in konkurenčni trg.

»Reorganizacija dobavne verige kokaina in vpletenih akterjev je vidna na srednji in maloprodajni ravni s pojavom razdrobljenih, ohlapnejših in bolj horizontalnih organizacijskih struktur. Manjše skupine so lahko vstopile na trg z vrsto informacijskih tehnologij, kot so šifriranje, kriptotrg, družbeni mediji za trgovanje in kriptovalute,« je v poročilu za letošnje leto zapisala agencija EU za droge.

Podjetni kriminalci so iznašli inovativne distribucijske tehnologije. V Evropi so vzpostavili »klicne centre za kokain«, da bi zagotovili hitre in prilagodljive storitve dostave, pravi evropska agencija za droge. »Zdi se, da te nove metode do neke mere kažejo vrsto motenj, opaženih na drugih področjih, ki jih omogoča splošna uporaba pametnih telefonov – pri čemer bo morda prišlo do 'uberizacije' trgovine s kokainom –, saj smo priča konkurenčnemu trgu, na katerem prodajalci konkurirajo z zagotavljanjem dodatnih storitev.«

Seveda je mogoče na črnem trgu, tudi darknetu in na še kakšni tehnološki platformi kupiti vse mogoče droge, ampak kokain je posebno primeren za sodobne distribucijske sisteme. Ne nazadnje »vlečejo« tudi dobro situirani ljudje, delovni, pogosto v rekreativne namene, s pomočjo tehnologije pa ga naročajo kot pico.
 

Ekonomika proizvodnje

Prednost kokaina pri vzpostavljanju sodobne tržne infrastrukture je visoka cena za gram in velika razlika med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami. Leta 2017 so bruto dobički trgovcev kokaina na drobno v povprečju dosegli več kot 40 ameriških dolarjev za gram, medtem ko so trgovci na drobno s heroinom zaslužili približno 25 dolarjev. Po podatkih urada za droge in kriminal Združenih narodov pridelovalci koke v Kolumbiji prejmejo 1,30 ameriškega dolarja za kilogram svežih kokinih listov. V Peruju in Boliviji, kjer so listi pred prodajo sušeni na zraku, kmetje zaslužijo tri dolarje za kilogram. Za pridelavo koke iz svežih listov, kot to počnejo v Kolumbiji, za kilogram kokainske baze potrebujejo od 450 do 600 kilogramov svežih listov. Pri ceni 1,30 dolarja za kilogram to pomeni zaslužek od 585 do 780 dolarjev. Kilogram kokainske baze lahko pretvorijo v približno kilogram kokainovega klorida, ki se običajno imenuje kokain, je ekonomiko proizvodnje kokaina analiziral Business Insider.

Povečanje uporabe kokaina vzbuja skrb posebno v ZDA, kjer se že desetletja borijo z epidemijo opioidov. V Evropi se je število ljudi, ki zaradi težav, povezanih s kokainom, iščejo zdravljenje, od leta 2014 povečalo za 35 odstotkov. Razpoložljivost kokaina in živahen, tehnološko napreden trg sta nevarna predvsem za mlade.
 

Evropski trg vreden 24 milijard evrov

Okoli 271 milijonov ljudi, starih od 15 do 64 let, je lani potegnilo kakšno črtico. Z angelskim prahom se je lani vsaj enkrat zadelo 5,5 odstotka svetovne populacije. Glavni razlog za dostopnost kokaina je potrojitev proizvodnje v Kolumbiji. K povečanju proizvodnje je delno prispevala zajezitev operacij za zmanjšanje pridelka kot tudi kolumbijske gverilske uporniške skupine, kot je Farc, ki je velik trgovec z mamili. 

Kokain z oddaljene celine na različne načine najde pot do evropskih potrošnikov. Maloprodajni trg prepovedanih drog v Evropski uniji je bil leta 2013 vreden 24 milijard evrov. Od tega je bil kokainski po ocenah vreden najmanj 5,7 milijarde evrov, je navedeno v nedavno objavljenem poročilu o drogah Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

Pri nas se cena za gram giblje od 40 do 60 evrov. Kilogram kokaina je vreden od 35.000 do 38.000 evrov, so povedali na generalni policijski postaji.
 

Kokain potuje po kopnem

Kokain, kot tudi druge droge, ni izbirčen pri iskanju trgov. Pot si je kot ščurek utrl po vsem svetu. Trenutni podatki o kokainu kažejo, da so število zasegov in zasežene količine na najvišji ravni doslej. Če je še pred leti večina kokaina prišla v Evropo prek Iberskega polotoka, danes na evropski trg vstopa po številnih poteh in na različne načine, pri čemer najbolj izstopa prevažanje z uporabo zabojnikov, ki končajo pot v pristanišču.

Slovenija je pravzaprav na križišču balkanske poti, ene od glavnih prometnih žil, po kateri heroin iz Turčije in konoplja iz Zahodnega Balkana potujeta v zahodno Evropo. Pred kratkim, je zapisano v omenjenem poročilu o drogah, se je povečala uporaba jugovzhodne Evrope kot vstopne točke za kokain. »Prepovedane droge prepeljejo prek države predvsem po kopnem. Vse več preiskav je razkrilo dokaze o kriminalnih združbah, ki v Sloveniji vzpostavljajo prevozna podjetja, registrirajo težka tovorna vozila in zaposlujejo voznike za tihotapljenje velikih količin prepovedanih drog. Običajno nezakonit tovor ni namenjen slovenskemu potrošniškemu trgu,« piše v evropskem poročilu o drogah 2019.

Ampak k nam, pravijo na generalni policijski upravi, »tihotapske poti s kokainom potekajo predvsem iz Nizozemske in deloma iz Španije, v večji meri se pot kokaina nato nadaljuje v ostale balkanske države«. Opažajo pa, da na območju Slovenije delujejo mednarodno organizirane kriminalne združbe in da državljani Slovenije delujejo kot organizatorji in izvajalci kaznivih dejanj. »Ukvarjajo se predvsem z organizacijo, logistično podporo in izvajanjem kriminalne dejavnosti pri oskrbi evropskega trga s kokainom. Ocenjujemo, da so to kriminalne združbe, katerih člani se povezujejo s kriminalnimi združbami iz drugih držav, tako držav Zahodnega Balkana kot držav članic EU. Še vedno se mednarodno organizirane kriminalne združbe na območju Slovenije popolnoma prilagajajo trendu povpraševanja in ponudbe prepovedanih drog.«
 

Rekordno število zasegov

Leta 2016 so bile količine zasežene konoplje, heroina, kokaina in amfetamina večje od tistih, o katerih so poročali leta 2015. Vendar, kot piše v evropskem poročilu o drogah 2019, sta bila skoraj vsa heroin in kokain »zasežena v enem samem zasegu in najverjetneje nista bila namenjena slovenskemu trgu«. Kljub temu nekateri menijo, da ima Slovenija čedalje pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju logistične podpore kriminalnim skupinam po Evropi in drugod. Da bi to preprečili in se nanje odzvali, se organi pregona vključujejo v skupne preiskovalne enote. Na nacionalni ravni je prednost namenjena odkrivanju organiziranih kriminalnih skupin in pranju denarja, povezanih z nezakonitim ravnanjem z drogami. Poudarek je tudi na operacijah za razgradnjo nezakonitih nasadov konoplje.

»Glede na zasege kokaina ne zaznavamo povečanih aktivnosti na kokainskem trgu, lahko trdimo, da je stanje v zadnjih letih precej konstantno oziroma, če primerjamo samo statistične podatke v letošnjem letu, bi lahko celo ocenili, da gre za delni upad,« so pojasnili na generalni policijski upravi. V prvi polovici letošnjega leta so zasegli 4,2 kilograma, lani pa 13,7 kilograma kokaina.
Vendar leta 2017 zaseženih 79 kilogramov kokainove baze v Španiji in 7 kilogramov v Italiji kaže tudi na obstoj nedovoljenih laboratorijev v Evropi, v katerih proizvajajo kokain hidroklorid. »To dogajanje kaže, da so nekatere kriminalne organizacije spremenile proizvodno taktiko, saj je bila prej večina kokainskih laboratorijev, odkritih v Evropi, 'sekundarnih obratov za ekstrakcijo', v katerih se je kokain izločil iz materialov, v katere je bil dodan – kot so vino, oblačila, plastika,« je razbrati iz poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Med drugim ocenjujejo, da je prepovedane droge v življenju poskusila več kot četrtina prebivalcev EU, starih od 15 do 64 let.
 

Pri nas manjše vrednosti drog v odpadnih vodah

Kokain je najpogosteje uporabljani prepovedani stimulans v Evropi, pri čemer je njegova uporaba bolj razširjena v južnih in zahodnih državah. Da je kokaina vse več, kaže tudi študija ostankov drog v komunalnih odpadnih vodah v evropskih mestih, ki jo je objavil evropski center za spremljanje drog. 

»Črtico« tu, črtico tam potegne vse več Slovencev. Med 56 evropskimi mesti se je Ljubljana pred dvema letoma po količini kokaina uvrstila na 11. mesto. Pristala je med mesti z največ kokaina in droge MDMA v odpadnih vodah. V ljubljanskih odpadnih vodah so našli 449,76 miligrama kokaina na tisoč ljudi na dan. Letos objavljena raziskava, v kateri se podatki nanašajo na lansko leto, pa kaže, da so vrednosti v primerjavi z letom 2017 nižje. V analizo voda, ki vključuje rezultate tedenskih vzorcev odpadnih voda na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin BE), ekstazija (MDMA), amfetamina (AMP) in metamfetamina (MAMP) ter kanabisa (karboksi tetrahidrokanabinol THC-COOH), so bili poleg Ljubljane vključeni Maribor, Domžale in Kamnik, vendar na podlagi podatkov za dve leti trendov še ni mogoče napovedati.

Ljubljana ima med slovenskimi mesti najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog v Sloveniji. Je pa z vsebnostjo benzoilekgonina (biomarkerja kokaina) na dan na tisoč prebivalcev z 289 miligrami pod evropskim povprečjem, ki znaša okoli 450 miligramov, sledijo Domžale in Kamnik (175 mg/dan/1000 prebivalcev) in Maribor (93 mg/dan/1000 prebivalcev). Pa tudi sicer se naša mesta v primerjavi z drugimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oziroma v spodnjo polovico, so sporočili z Instituta »Jožef Stefan« (IJS), ki sodeluje pri projektu COST SCORE Action ES 1307, ki ga podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

Droga iz odpadnih voda najde pot tudi v reke. Zato ni nenavadno, da je skupina britanskih znanstvenikov, ki je testirala sladkovodne kozice s petnajstih krajev v petih rekah v okrožju Suffolk, podeželskem območju severovzhodno od Londona, v njih našla sledi kokaina. Rezultati, objavljeni v reviji Environment International, so pokazali, da vse kozice vsebujejo kokain v sledovih, kot tudi drogo ketamin (anestetik, ki se včasih uporablja kot droga za žur) in prepovedan pesticid fenuron, so poročali britanski mediji.
 

Neuspešna vojna proti drogam

Kokain ne bo magično izpuhtel. Države, ki so največji trgi za droge, bi morale storiti več pri preprečevanju proizvodnje v Latinski Ameriki, morda več ponuditi kmetom, da preidejo na druge pridelke, kot lahko stori kolumbijska vlada, razglabljajo strokovnjaki. Poročilo Združenih narodov sicer pravi, da so oblasti napredovale pri pregonu, da se je leta 2017 količina zasežene droge povečala za 13 odstotkov na 1275 ton, kar je največja količina kadarkoli zaseženih drog. To pomeni, da razpoložljiva količina kokaina za porabo narašča počasneje od proizvodnje. Ampak potrošnja je na svetu še vedno visoka in po nekaterih ocenah je leta 2017 18,1 milijona ljudi dnevno »snifalo« kokain. Ne nazadnje je treba spomniti, da je bila ekstravagantna »vojna proti drogam« prejšnja štiri desetletja v veliki meri neuspešna. To sicer ne pomeni, da bo vedno tako, a za boljše rezultate bi morali najti boljše, pametnejše načine, s katerimi bi odpihnili kokain. V Evropi in ZDA sicer obstaja manevrski prostor za bolj tehnološko podprte pristope za ustavitev tehnološko podkovanih uporabnikov kokaina. Poročilo EU na primer omenja uporabo virtualne resničnosti za spodbujanje odrekanja drogam in usposabljanje ljudi, da se spoprimejo s tem. Da bo nekaj treba storiti, pričajo tudi podatki o številu uporabnikov, o katerih so prvič poročali, da potrebujejo zdravljenje zaradi težav s kokainom; število teh se je med letoma 2014 in 2017 povečalo za 37 odstotkov. Zavoljo več kontradiktornih učinkov prepovedi drog se pri Filtermag.org, ki je v lasti neprofitne organizacije The Influence Foundation, zavzemajo za legalizacijo, rekoč, da prepoved naredi jemanje drog še bolj tvegano: »Če hočemo dejansko zmanjšati smrtnost in druge zdravstvene težave, povezane z drogami, je bolj smiselno urediti pravne trge z drogami kot spodbujati nezakonite. Tako imenovane 'trde' droge, kot sta kokain in metamfetamin, niso izjema.«