Uber – motnja ustaljenega taksističnega modela

Ameriško podjetje Uber, ki je bilo pred nekaj leti ustanovljeno v San Franciscu, na pametnih telefonih ponuja aplikacijo, v katero se prijavijo voznik in potniki, ki potrebujejo prevoz. Do zdaj Uber deluje v 21 evropskih državah in 90 mestih v Evropi, je za Svet kapitala povedal Davor Tremac iz zagrebškega Uberja. V Sloveniji ga še ni, a se na uvedbo pripravljamo. Kdaj bo Uber pri nas? »Ko bo Slovenija modernizirala svojo zakonodajo,« pravi.

Uber je otrok napredne tehnologije. Je platforma, ki po mnenju Tremaca spreminja uveljavljene poslovne modele, omogoča nižjo ceno prevozov več ljudem in dobre zaslužke partnerjem voznikom.

Jasmina Filipović za Uber v San Franciscu sicer ne vozi že eno leto, na čas, ki ga je v avtomobilu preživela v prestolnici tehnologije, pa ima dobre spomine: »Vsekakor se je bilo v San Franciscu s tem mogoče preživiti, ampak le če si na dan delal osem ur ali več.« Pravi, da je bila prednost to, da si lahko sam organiziral urnik in nikomur ni bilo treba poročati, kdaj nameravaš na počitnice. »Poleg tega so tistim, ki so delali določeno število ur na teden, ponudili tudi bonuse,« razlaga in dodaja, da ima to tudi slabe plati: »Ves dan si v avtomobilu, zato moraš biti zelo previden in zbran. Tudi zavarovalnine za avtomobile so precej višje, če zavarovalnici poveš, da voziš za Uber.« Slabo je tudi, da delaš pogodbeno, torej nisi v delovnem razmerju, zato moraš davek plačevati sam.

Reuters

Uber v vojni s taksisti ni izgubil

V Nemčiji in Franciji so taksisti protestirali proti Uberju in s tem pokazali, da si zelo različno predstavljajo prevažanje potnikov po velikih mestih. Ponekod so ga želeli prepovedati, a kot pravi Tremac, predstavitve v medijih niso točne: »Uporabniki so v Evropi z Uberjem zelo zadovoljni. Ni res, da je Uber ponekod prepovedan. Obstajamo tudi v Parizu in Madridu.« Pritrjuje pa, da se v nekaterih državah Uberju upirajo taksisti, vendar ne razume, zakaj: »To je odprta platforma tudi za taksiste, ki lahko na drugačen način pridobijo uporabnike. Ne gre za boj Uberja proti taksistom.«

»V Sloveniji imajo taksisti zakonski monopol,« razlaga sogovornik. »To je za Slovenijo in Slovence slabo. Potnik ima po slovenski zakonodaji namreč na voljo le taksi. Če sta potnika dva ali jih je več, lahko izbirajo med taksijem in občasnim prevozom,« pravi in dodaja: »Če bo Slovenija sprejela zakonske spremembe, se bodo z Uberjem cene prevozov znižale, Uberjevi partnerji pa bodo imeli možnost zaslužiti več.« Pa vendar, Uber ni vedno najcenejša možnost. Pred letom dni me je v San Franciscu Uber pošteno razjezil, saj je vožnja stala več kot vožnja s taksijem. Po besedah Tremaca to ni nič nenavadnega, saj ima Uber »dinamične cene«. To pomeni, da višje, kot je povpraševanje, višja je cena. »Vendar je zvišanje cene le trenutno. Če se vam ne mudi, lahko počakate in dobite cenejši prevoz.«

Plačila z gotovino ni

Modela taksislužbe in Uberja sta različna. V taksije potniki lahko vstopijo na cesti, vozila imajo obvezno oznako taksi, na voljo so jim tudi taksipostajališča. Uberjevi partnerji vozniki pa niso taksisti in nimajo oznake taksi. Uber deluje prek aplikacije. Ko aplikacija določi položaj voznika in potnika ter izračuna ceno prevoza, ju poveže. Tremac pravi, da se tako poveča tudi učinkovitost celotnega sistema: »Uberjevi partnerji lahko ves čas vozijo, nimajo 'lukenj' in tudi zelo malo goriva porabijo, da pridejo do potnika, saj aplikacija najde najbližjega potnika.«

Uber je otrok 
napredne tahnologije.

V Uberju o svoji dejavnosti pravijo, da take storitve niso koristne le za potnike, ampak tudi za državo. Kako? »Velik del uporabnikov začne take storitve uporabljati zaradi nižje cene, prek podjetij pa lahko veliko ljudi postane del Uberjevih partnerjev, država pa od voženj pobira davke. Vsaka transakcija je transparentna in sledljiva, saj je treba plačati s kartico. Plačevanje z gotovino ni mogoče. Na Hrvaškem ima davčna uprava vpogled v vsako vožnjo in ve, koliko davka mora plačati podjetje, v katerem so zaposleni Uberjevi partnerji. Storitev pa je pomembna tudi v turizmu, saj so turisti že navajeni na Uber. Ne potrebujejo lokalne valute, saj vse transakcije potekajo prek kreditne kartice.« V Splitu so aplikacijo uvedli junija, v prvih 24 urah jo je uporabilo več kot 24 nacionalnosti, pravi Tremac. »Slovenija pa je ena redkih držav – skupaj s San Marinom, Malto in Liechtensteinom – kjer Uberja še ni,« razlaga.

Z GPS vedno na očeh

Največji očitek Uberju je pomanjkljiva varnost potnikov, ki se odločijo za uporabo te storitve. Vozniki namreč niso poklicni taksisti. »Kaj vam zagotavlja varnost v taksiju?« sprašuje Tremac. »Varne se počutite, ker je nekdo dal licenco taksistu in ker ima taksist zavarovanje. Tudi naši partnerski vozniki bi imeli zavarovanje in licenco za prevoz potnikov ter tudi zavarovanje. Pogoji so torej enaki, le platforma je drugačna. Veste, kdo vas bo vozil: vidite ime, podjetje, voznikovo fotografijo in registrsko številko. Vožnji sledimo prek GPS-tehnologije. Informacijo o vožnji lahko delite tudi z drugimi – prijatelji ali družino – ki ves čas lahko spremljajo, kje se vozite. To pogosto uporabljajo starši mladostnikov. Podatki so shranjeni. Če bi se kaj zgodilo, lahko do njih dostopa tudi policija.«

Reuters

Nad Uberjem so najmanj navdušeni taksisti, pravi Tremac, ki to pripisuje spremembi poslovnega modela. »Ljudje se sprememb bojimo,« pravi, a dodaja, da so v Zagrebu primeri taksistov, ki po »redni službi« vozijo še za Uber, saj tako lahko dobro zaslužijo. Pravi tudi, da niso taksisti tisti, ki so a priori proti Uberju, ampak dispečerske službe, ki hočejo nadzirati voznike.

Bi se morala Evropa odpreti priložnostim, ki jih prinašajo nove tehnologije, namesto da jih poskuša onemogočati na sodiščih? »Seveda bi se morala odpreti. To je spoznala tudi evropska komisija, saj nove tehnologije pomenijo potencial v zaposlovanju. Poleg tega ZDA in Kitajska tehnološko presegajo Evropo zaradi prevelike reguliranosti in različnih zakonov v EU. Uber se tako, kjerkoli je, spopada z različno zakonodajo, medtem ko je aplikacija v vsaki državi enaka,« odgovarja na vprašanje.

Pogodbeno, ne prekarno delo?

Če bo Slovenija sprejela zakonske spremembe, se bodo z Uberjem znižale cene prevozov, Uberjevi partnerji pa bodo imeli možnost zaslužiti več.

Drugi pomislek je, da Uber ne zaposluje, ampak za to uporablja partnerje. V Sloveniji bi imeli partnerska podjetja, v katerih bi bili zaposleni partnerji vozniki, ta podjetja pa bi imela na voljo tudi nekaj vozil. Sindikat Mladi Plus je v Uberjevem modelu opozoril tudi na prekarno delo, ki bi se pri nas z uvedbo Uberja lahko še razširilo. Tremac očitke zavrača: »Partner je pogodbeno zaposlen, zato to ni prekarno delo. Sindikati bi to morali spodbujati, saj se odpira nov trg, ki ne jemlje delovnih mest taksistom, ampak pomaga ljudem spreminjati navade.«

Uber od vsake vožnje vzame 25 odstotkov, zato je pomislek, da denar iz Uberja ne bo ostal v Sloveniji. Tremac to zanika: »Denar bo ostal v Sloveniji. Morali bomo plačati ljudi, aplikacijo, vlagati v marketing … To pa stane veliko več kot 25 odstotkov od vsake vožnje.«

Če hočemo Uber v Sloveniji, bo država morala spremeniti zakon o prevozu in ukiniti monopol taksistov na prevoz enega potnika, pravi sogovornik. Kdaj bi Uber, ki ima predstavništvo za jugovzhodno evropsko regijo v Zagrebu, torej lahko začel voziti v naših mestih? »Ko se bo spremenila zakonodaja, kar pa je lahko dolg postopek,« pravi.

Kako lahko nekdo postane voznik Uberja? Uberju je treba predložiti zahtevano dokumentacijo o podjetju ali s.p., vozniški izkušnji, potrdilo o nekaznovanosti, licenco za prevoz, nato lahko začnete trening, kjer vam pojasnijo delovanje platforme.