Turizem 4.0 – pandemija je priložnost

Tako kot se je zaradi napetih razmer v severni Afriki v času arabske pomladi izboljšal turistični obisk v Evropi, predvsem v Italiji, Španiji, Grčiji in na Hrvaškem, spet prihaja čas, ko bodo postale zanimive bližnje, tudi manjše destinacije. Slovenija, zelena dežela v srcu Evrope, ima zdaj, ko se zdi, da bomo potovali na kratke razdalje, z manj postanki, več z avtomobili in manj z letali, enkratno priložnost za turistični razcvet, kakršnega si je vedno želela – trajnostnega in butičnega.

Ko smo pred letom dni poslušali svarila, da bo gorenje amazonskega gozda vplivalo tudi na turistične ponudnike iz Zgornjega Dupleka, tega nihče ni jemal resno. Ko je dr. Niko Slavnič lani na konferenci o digitalizaciji turizma govoril o črnih labodih v turizmu, si verjetno nihče ni predstavljal, kako velik in, lahko le upamo, zgolj črni labod je tik pred vrati. »Terorizem, vojne, poplave, lakote, suše, vse to spreminja turizem,« pravi Slavnič in dodaja, da »vse, kar gre dol, gre lahko tudi gor in obratno«.


Turizem se bo po epidemiji spremenil, a kako drastično in kdaj? Se obračamo nazaj ali le drugačni odhajamo naprej? »Večina turizma ustvarja ničlo. Pri marsikom ne moremo govoriti o okrevanju čez noč, niti na kratki rok, saj epidemija za nekatere pomeni tudi konec poslovanja, ocene o 70-odstot­nem padcu prometa v turizmu so po mojem mnenju celo optimistične. Padec zagotovo ne bo v obliki črke V, ampak U in še nekaj časa bo trajalo, da se vrne na preteklo raven.« Vendar ni vse tako črno.

Slovenija ima v primerjavi s Hrvaško, Španijo in z Italijo veliko konkurenčno prednost, ki bi jo lahko izkoristila. »Pretekla strategija države, ki je razvijala butični, vzdržni, trajnostni turizem čez vse leto, je dobra podlaga. Imamo tudi močno turistično bazo domačih in poslovnih gostov. Še danes kljub epidemiji lahko vidimo na omrežjih in po elektronski pošti, da tujci Slovenijo obožujejo in se želijo preseliti k nam, saj se jim tukaj zdi bolj varno.«


Vsekakor je ključnega pomena, da uvedemo poslovni model, ki se osredotoča na gosta. »Torej, da natančno vemo, kaj ga zanima, in mu prilagodimo ponudbo in ne čakamo na to, ali se bo morda kateri od 15 milijonov turistov, ki gredo na Hrvaško, morda ustavil na poti pri nas,« pravi Slavnič. »Ko bomo odprli meje, se bodo turisti zlili skozi koridor, ampak mi moramo že prej opraviti domačo nalogo. Spodbujati moramo turiste, da pridejo k nam, poudarjati, da smo varni, zeleni, naravni. Zdaj je ključno, da komuniciramo vse tisto, kar smo želeli v preteklosti, torej da naslovimo tujce s svojimi prednostmi.«

Pametni turistični ponudniki bodo stavili tudi na domačega gosta. »Kolesarji, hribolazci, padalci, veslači, tekači, 'foodieji' zdaj niso zajeti v statistiko prenočitev in jih ne štejemo kot turiste. Nima smisla čakati, da bodo oživele platforme, kot je booking, ampak se je treba obrniti v lokalno okolje, z njim zgraditi odnos in nagovoriti domačega gosta. Tukaj bodo v prednosti tisti, ki so prilagodljivi, pa tudi tisti, ki bodo znali prilagoditi poslovni model. Hoteli, bazeni in velnesi že lahko obratujejo, pa ste morda že kje videli oglas za dvomilijonsko domačo ciljno skupino?« se sprašuje Slavnič, ki pa se zaveda, da težki časi za ljudi šele prihajajo, saj bo šele junija znano, kdo od tistih 300.000, ki so na čakanju, bo službo obdržal in kdo ne.
 

Obogatena kulturna dediščina je prihodnost slovenskega turizma

Slovenija ima eno najbolj enakomerno razporejenih nepremičnih kulturnih bogastev, skoraj vsaka vas je potencialna izletniška točka in zdaj, ko kaže, da nekaj časa ne bomo potovali prav daleč, je to dobra priložnost za lokalni turizem. Pravijo, da ena zaposlitev v kulturnem turizmu posredno vpliva na 26 drugih zaposlitev, povezanih z njim.

Matevž Straus. Foto: Osebni arhiv

Matevž Straus iz Partnerstva za Turizem 4.0 in podjetja Arctur, ki vodi 2,3 milijona evrov vreden raziskovalno-razvojni projekt, pravi, da moramo za optimalen izkoristek iz naše kulturne dediščine ustvariti nove turistične produkte, jih nadgraditi z uporabo tehnologije in ponuditi obogateno izkušnjo kulturne dediščine.

»Ne gre le za digitalizacijo kulturne dediščine, torej ustvarjanje digitalnih dvojčkov, ampak je namen, da original oplemenitimo z dodatnimi informacijami, z zabavno in izobraževalno vrednostjo. Gre za VR-igre, holograme, 360-stopinjske posnetke itd., s čimer lahko točke kulturne dediščine spremenimo v nekaj res zanimivega.« Si predstavljate bolnico Franja, kjer si nadenete VR-očala in spremljate bolničarke, ki so skrbele za ranjence? Z novimi tehnologijami lahko ustvarimo nova doživetja in točke, ki slonijo na tisočletjih naše zgodovine, in tako našo dediščino prenesemo tudi v digitalni svet. In to na tak način, da bo zaživela in se ohranila z mladimi generacijami.«

Urška Starc Peceny. Foto: Osebni arhiv

Urška Starc Peceny iz podjetja Arctur je za Svet kapitala pojasnila, kaj zajema koncept turizma 4.0: »Turizem 4.0 je sodelovanje med deležniki pametnega turističnega ekosistema in soustvarjanje obogatene izkušnje s ključnimi tehnologijami industrije 4.0. Poslanstvo turizma 4.0 je odkrivanje inovacijskega potenciala v turističnem sektorju in oblikovanje novega formata dinamičnega in sodelovalnega ekosistema, v katerem turizem postavlja v središče lokalno skupnost, ki sobiva v interakciji s turisti, turističnimi ponudniki in državo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo finančno podpira vizijo, da Slovenija postane vodilna država v Evropi, ki bo s sistematičnim digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarila unikatna turistična doživetja. To morajo organizacije izkoristiti.

V pomoč je tudi iniciativa #FourismFromZero, katere namen je odziv na krizo covid-19. Od marca 2020 sta se namreč oblikovali velika mednarodna skupnost #TourismFromZero in široka mreža partnerstev z vsega sveta (EU, Kitajska, Kanada, Japonska, ipd.), katerih glavna ideja je prisluhniti izzivom, s katerimi se spopadajo turistični deležniki, deliti prejete informacije ter promovirati in sodelovati pri razvoju rešitev.«

Gre za to, kakor pravi sogovornica, da se ob morebitnem novem valu virusa vprašamo, ali je res nujno vse zapreti. »Kaj pa, če dodobra razumemo, kako deluje neko območje, in zapiramo samo tiste dele ekosistema, pri katerih je to res potrebno, in tako omogočamo optimalen učinek v danih razmerah?« Nova orodja nam omogočajo sprejemanje hitrih in pravih odločitev v času, ko se stvari dramatično hitro spreminjajo. Ne na pamet, ampak na podlagi resničnih podatkov. Zdaj je priložnost, da država Slovenija prepozna taka orodja kot pomoč pri strateškem načrtovanju, gre korak naprej v svoji zeleni strategiji ter postane vodilna v strateškem načrtovanju in upravljanju trajnostnega turizma na podlagi pravih podatkov, ki pomagajo, da gre turizem zares z roko v roki z lokalno skupnostjo. Eden takih je model merjenja učinka turizma, ki so ga razvili strokovnjaki iz prej omenjenih projektov Turizma 4.0.


Po njenem mnenju je dejstvo, da so ljudje vedno potovali in vedno bodo potovali. »Če bodo politiki in vsi drugi odločevalci v turističnem ekosistemu sprejemali modre odločitve, potem bomo kmalu spet. Turizem bo zgrajen okoli lokalne skupnosti in kakovosti njenega življenja. Razmišlja se o brezdotičnih izkušnjah, v katerih je čim manj dotikanja in čim več interakcije z glasom, o aplikacijah, ki nam kažejo, kakšna gneča je na zajtrku ali določenih turističnih lokacijah. Nastajajo čudovita digitalna doživetja, ki oživljajo dediščino. Ob tem je poglavitno, da se vsa orodja in rešitve povezujejo v celovit sistem.

Vlada se je odločila za turistične bone, ki jih je mogoče izkoristiti za plačilo prenočitve (in zajtrka). Če bodo vsi odšli na lokacije, ki so tako ali tako polne, in v času, ko tam mrgoli ljudi, bomo povzročili kvečjemu negativni učinek. Tehnologija omogoča, da se vrednost bona spreminja v času in prostoru. Ravno zdaj je imela Slovenija edinstveno priložnost, da kot prva na svetu pri takih ukrepih začne pametno uporabljati tehnološke rešitve in postavi temelje za razvoj turizma prihodnosti, vendar je ni izkoristila.«