Tudi Nostradamus bi težko napovedal prihodnjo krizo

Opica, s prevezo čez oči, bi z metanjem puščic v finančne strani časopisov izbrala portfelj, ki bi vlagateljem prinesel podobne donose, kot tisti, ki jih upravljajo finančni strokovnjaki,« je Michael Burton že pred več kot štirimi desetletji zapisal v kultni knjigi Naključni sprehod vzdolž Wall Streeta (»A random walk down Wall Street«). Teza ima seveda nekatere pomanjkljivosti, navsezadnje imajo upravljavci v določenih investicijskih bankah, vzajemnih in hedge skladih boljši nos za donose in posledično razmeroma konstantno nadpovprečne rezultate. Toda v njej se skriva tudi kanček resnice, prihodnosti namreč ne moremo napovedati.

»Če bi lahko napovedali prihodnost na podlagi preteklih gibanj, bi bilo vse zelo preprosto,« pravi Aleš Lokar iz KD Skladov. A seveda ni tako, kar dokazuje precej daljši seznam zgrešenih kot točnih napovedi iz preteklosti, kjer je večje krize pravilno napovedala zgolj peščica strokovnjakov, medtem ko je večina preostalih strokovnjakov in vlagateljev lahko le zgroženo gledala, kako jim skozi prste polzijo dobički iz skrbno izbranih pozicij na trgu.

Reuters

Katastrofa za naslednjim vogalom

Kmalu bi se zgodba lahko ponovila, vsaj tako pravijo strokovnjaki, ki se radi preizkušajo v napovedovanju naslednje katastrofe. In teh ni malo. V Škotski kraljevi banki (Royal bank of Scotland, RBS) opažajo podobne krizne signale kot leta 2008, ki jih sicer sami takrat niso opazili. Pred propadom jih je na koncu rešila država s skoraj 50-milijardno dokapitalizacijo. Zdaj svojim strankam priporočajo, naj odprodajo vse, saj so »v prepolni dvorani vrata za izhod premajhna za vse«.

Ne samo finančni analitiki in strokovnjaki, tudi nekateri največji vlagatelji na svetu se pripravljajo na krizo.

James Dale Davidson, ki je predvidel pok spletnega balona leta 1999 in prve obrise krize leta 2007, pravi, da se obeta 50-odstotni padec vrednosti delnic. Vlagatelj Jim Rogers, ki je skupaj s še bolj razvpitim Georgeom Sorosom ustanovil sklad Quantum Fund, pa je že začel klicati jezdece apokalipse: »Biblični kolaps v vrednosti 68.000 milijard dolarjev bo izbrisal prihranke več milijonov Američanov.« Pesimističen je tudi Marc Faber, švicarski ekonomist in poslovnež, ki objavlja poročilo Črnine in pogube (»Gloom and doom report«). Balone vidi, kamorkoli se ozre po finančnih trgih: »Vlagatelji so na Titaniku. Čaka jih padec vrednosti delnic, ki bo zlahka konkuriral največjim v zgodovini,« je za CNBC podobno slikovito kot Rogers razmere opisal Faber. Ekonomist Andrew Smithers je bil manj dramatičen, a njegovo sporočilo je podobno: »Ameriške delnice so trenutno precenjene za okoli 80 odstotkov.«

Smithersovi izračuni kažejo, da so bile delnice do zdaj bolj tvegana naložba le dvakrat v zgodovini – leta 1929 in 1999. Obe leti sta za večno zapisani v zgodovino. Leta 1929 se je začela velika depresija, ki je pustošila najprej po ZDA in nato po svetu. Vrednost delnic je takrat padla za 89 odstotkov, stečaji, grozovita brezposelnost in padec blaginje so na drugem koncu sveta ustvarili pogoje za politični vzpon Adolfa Hitlerja. Leta 1999 je počil spletni balon, ki ni imel tako daljnosežnih tragičnih posledic. Na finančnih trgih pa se ga mnogi še vedno spominjajo z grozo, saj so se vrednosti delnic v nekaj mesecih znižale za polovico.

Dobronamerna svarila ali iskanje zaslužka?

Ne samo finančni analitiki in strokovnjaki, tudi nekateri največji vlagatelji po svetu se pripravljajo na krizo. Legendarni vlagatelj George Soros, na primer, krepi stave proti najbolj znanemu borznemu indeksu S & P 500, v katerem je zbranih 500 delnic največjih ameriških korporacij. Če ima v kratki poziciji običajno okoli tri odstotke svojega portfelja, zdaj stavi na padec vrednosti indeksa že s kar 16 odstotki portfelja.

Vlagatelji so na Titaniku. Čaka jih padec vrednosti delnic, ki bo zlahka konkuriral največjim v zgodovini.

Warren Buffett, verjetno najbolj znani vlagatelj na svetu, medtem odprodaja svoje naložbe. Njegova družba Berkshire Hathaway ima v gotovini trenutno že 55 milijard dolarjev, največ v zadnjih 40 letih. Keith Fitz Gerald na svojem blogu ugotavlja, da to početje Buffetta stane približno 29 milijonov dolarjev na dan. A to je precej manj od zneskov, ki bi jih izgubil ob uresničitvi še enega preroka pogube Jima Rickardsa, ki ocenjuje, da je 70-odstotni padec vrednosti delnic neizogiben, kar bi Buffetta stalo 40 milijard dolarjev – malo manj kot znaša celoten slovenski BDP.

To naj bi bil zgolj začetek, opisuje temno prihodnost Rickards, ki meni, da bi naslednja faza krize s trgov izbrisala 100.000 milijard dolarjev, sledila pa bi ji 25-letna kriza. Zdi se, da ljudje kar tekmujejo, kdo bo naslednji napovedal hudo krizo in si prislužil »Nostradamusovo značko«. A pri tem ne gre za nič nenavadnega, meni Lokar, ki napovedovalce kriz v grobem deli na dve skupini. V prvo uvršča legende, na primer Buffetta, Sorosa in druge, ki s svojimi izjavami ali potezami vzbudijo zanimanje javnosti, spretno določajo razpoloženje na trgu in s tem seveda dobro služijo. V drugo skupino pa sodijo tisti, ki še ne določajo javnega mnenja na finančnih trgih, a si to želijo. Eden takšnih je bil pred začetkom prejšnje krize Nouriel Roubini z vzdevkom Dr. Doom, ki je zaradi medijske izpostavljenosti verjetno preskrbljen za vse življenje. Toda on je eden od stotih ali celo tisočih. Ob nespornem ekonomskem znanju – je profesor na newyorški univerzi – je imel srečno roko pri izbiri časa in načina opozarjanja na prejšnjo krizo. Je zato prerok, ima posebno znanje, vidi prihodnost? »Tudi pokvarjena ura bo dvakrat na dan kazala točen čas,« se nasmehne Lokar.

Reuters

Nova realnost

Ni treba biti genij za prepoznavanje ciklične narave svetovne ekonomije. Krize prihajajo in gredo mimo, tudi sedanja gospodarska rast se bo prej ali slej izpela. Kdaj, pa je zelo težko napovedati.

80-odstotna je precenjenost delnic na ameriškem trgu, ocenjuje ekonomist Andrew Smithers.

Dejstva so naslednja: Prvič, Donald Trump prinaša v svet politično negotovost. Če se je še pred nekaj leti zdelo, da ni skoraj nobene možnosti za globalni oboroženi spopad, je ta zdaj spet nekoliko verjetnejši. Drugič, države so še vedno precej zadolžene, kar povečuje tveganja za novo krizo. In tretjič, kar je z vidika finančnih trgov morda še pomembneje, vrednotenja delnic podjetij so res visoka. »V takih primerih je v preteklosti obstajala večja verjetnost, da bodo cene delnic padle, kot da bodo dobički tako zrasli, da bi ustrezali vrednosti podjetij na borzi,« je dejal Lokar. Toda večja verjetnost krize še ne pomeni, da se bo ta res zgodila že v nekaj mesecih.

»Tudi pokvarjena ura bo dvakrat na dan kazala točen čas,« pravi o napovedovalcih finančne apokalipse Aleš Lokar iz KD Skladov.

Obstaja namreč tudi možnost, da živimo neko novo realnost, v kateri so višja vrednotenja delnic nekaj običajnega, tako kot nizke obrestne mere in nižja inflacija. Obsesija Evropske centralne banke (ECB), ameriške Federal Reserve in drugih centralnih bank, katerih cilj je ohranjati inflacijo okoli dveh odstotkov, je po Lokarjevemu mnenju vse manj razumljiva. »Nekoč je bila inflacija dvoodstotna zaradi dejstva, da so se za toliko v enem letu obrabili srebrniki. Srebro je bilo vredno enako, a ga je bilo zaradi obrabe v kovancu manj, zato je njegova vrednost padla. Zdaj ne uporabljamo več kovnic srebrnikov, milijarde dolarjev in evrov lahko »natisne« računalniška oprema, vredna več tisoč evrov. Zakaj bi torej vztrajali pri dvoodstotni inflaciji?«