Tudi majhna Slovenija premore velike podjetniške zvezde

Na prihodnost se je treba zelo dobro pripraviti, za pretirano skrb glede usode v prihodnost usmerjenih slovenskih podjetij pa ni nobene potrebe. Nabor podjetij, ki so se uvrstila v širši krog kandidatov za Delovo Podjetniško zvezdo je po mnenju predsednika žirije Stojana Petriča, dolgoletnega prvega moža Kolektorja, pokazal, da »ima Slovenija velik potencial«.

Stojan Petrič: Najlepšo prihodnost bodo imela podjetja, ki bodo našla neposreden stik s končnimi kupci ali pa se bodo kapitalsko povezala z velikimi, že globaliziranimi sistemi

Zgodba po njegovem mnenju lahko postane še pozitivnejša, če bodo podjetja izkoristila svoje kapacitete za organsko rast, saj ta prinaša precej višjo mejno donosnost na vloženi kapital kot prevzemi ali proizvodnja za tuje lastnike. To seveda ne pomeni, da bi morali bežati od tujih lastnikov, saj ti po oceni Petriča niso odločilni dejavnik pri tem, ali bo podjetje poslovalo dobro ali slabo. V izboru za Podjetniške zvezde se je znašlo kar nekaj podjetij s tujimi lastniki, kar je nekoliko presenetilo člana žirije Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo. A njegovo sporočilo je jasno: »Tujcev in tujih podjetij se ni treba bati,« saj so ti dokaz, pravi Cantarutti, da premore Slovenija dobre kadre in dovolj priložnosti za razvoj.

Pexels

Predanost inovacijam

S tem se strinja tudi dr. Jože P. Damijan z ekonomske fakultete, ki ocenjuje, da se v Sloveniji razvija okolje za rojstvo novih poslovnih zvezd. Po eni strani imamo zelo velik potencial v znanju, saj gre večina vsake generacije na študij, kjer dobi znanja in veščine za kreativnost, ki jo v poslovnem življenju lahko tudi uresniči. »To je ogromen kapital, ki se vsako leto širi,« pravi Damijan in del zaslug za večjo poslovno uspešnost pripisuje tudi državni izobraževalni politiki, ki vsem omogoča, da lahko doštudirajo brezplačno. Ko se znanje poveže z dobro telekomunikacijsko infrastrukturo ter veliko trgovinsko odprtostjo, saj moramo Slovenci zaradi majhnosti iskati priložnosti na zahtevnih trgih zunaj naših meja, »nastane zmes pozitivnih sil ustvarjanja potenciala za kreativnost in konkurenčnega okolja,« poudarja Damijan. Vse to omogoča ugodno okolje za razvoj novih izdelkov, storitev in tehnologij, pri čemer morajo biti podjetniki inovativni, če želijo uspeti na zelo konkurenčnem trgu EU.

Zadnjih nekaj mesecev je žirijo zaposlovalo vprašanje, katero je najboljše podjetje med najboljšimi.

Inovativnosti letošnjim Podjetniškim zvezdam ne manjka. »Po svoje je presenetljivo, da je v Sloveniji zraslo veliko majhnih in srednje velikih podjetij, ki so tehnološko in raziskovalno intenzivna,« je razkril eno od svojih ugotovitev Damijan in nadaljeval z razlago: »Običajno beremo, da je slovenska gospodarska struktura preživeta, da temelji na tradicionalnih panogah in podjetjih z nizko dodano vrednostjo, toda skrbnejši pogled pokaže, da se je struktura v zadnjih dveh desetletjih spremenila in da so nam predvsem nova podjetja lahko v velik ponos, saj temeljijo na inovativnosti, naprednih tehnologijah in visoki dodani vrednosti na zaposlenega.«

Med Podjetniškimi zvezdami je bila zelo močno zastopana industrija merilne tehnike, iz katere prihajajo podjetja Dewesoft, ki je letošnji nagrajenec, RLS Merilna Tehnika in Aerosol. »Če iskreno povem, pred tem nisem vedel, da imamo na tem področju tako dobra podjetja,« je dejal Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, in dodal: »Vse kaže, da bo merilna tehnika v Sloveniji pomembno gonilo razvoja v prihodnosti.« Kaj pa živilska industrija, ki ima vsekakor zagotovljeno prihodnost na evropskem in slovenskem trgu? »Realnost je taka, da živilska podjetja ne ustvarjajo tako visoke dodane vrednosti in že zaradi narave industrije nimajo tako dobrih kazalnikov ter posledično pogosto izpadejo z lestvic najuspešnejših podjetij,« je dejal Polanič in pojasnil, da je EBITDA marža pri 15 odstotkih nekje v vrhu živilska panoge, nekatere podjetniške zvezde so presegle 40 odstotkov. Kljub temu ni skrival navdušenja nad podjetjem Paradajz, ki se z dobrimi 40.000 evri dodane vrednosti »morda zdi smešno v primerjavi s tistimi najboljšimi,« a ima izredno zgodbo, saj s selitvijo proizvodnje v kontrolirano okolje kljubuje globalnemu segrevanju in s tem določa trende prihodnosti.

Aleš Cantarutti: Pomembno je, da se dobra podjetja ne skrivajo in sodelujejo v takšnih projektih, saj so zgled drugim, kar je zelo pomembno.

Z mislijo na prihodnost smo v uredništvu zbirali kandidate za Podjetniško zvezdo. Nad izborom je bil pozitivno presenečen tudi zadnji v vrsti žirantov, član uprave Gorenjske banke Miha Resman: »Za nekaj podjetij sem slišal celo prvič, saj po eni strani niso tako medijsko zanimiva, po drugi pa nastopajo na trgu B2B, kar pomeni, da svojih storitev in proizvodov množično ne oglašujejo.« Vsa imajo dobre rezultate, večina je izvozno usmerjenih, poudarja Resman, ki razlike med njimi vidi v njihovem potencialu prihodnje rasti. »Smer razvoja in sestava nabora Podjetniških zvezd je letos in bo tudi v prihodnje, pogojena ne toliko s sektorjem, v katerem delujejo, ampak z znanjem, iznajdljivostjo in inovativnostjo,« je prepričan Resman, saj so to ključni dejavniki, ki zagotavljajo konkurenčnost v tekmi za kupce na svetovnih trgih.

Petrič, ki je v gospodarstvu že desetletja, saj je podjetje vodil od leta 1994, največji potencial vidi v pametnih podjetjih, ki se usmerjajo v trende prihodnosti, v razvoj inovativnih produktov ter storitev na področju industrijske politike 4.0, prostega časa, zdravja, hrane, energije … »Najlepšo prihodnost bodo imela podjetja, ki bodo našla neposreden stik s končnimi kupci ali se bodo kapitalsko povezala z velikimi, že globaliziranimi sistemi,« pravi Petrič in poudarja, da sta ključa do uspeha sodelovanje in povezovanje.

Damijan dodaja, da smo že v procesu transformacije. »Tako kot se je naše gospodarstvo v petnajstih letih po osamosvojitvi transformiralo iz pretežnega izvoznika tekstilnih in živilskih izdelkov v pretežnega izvoznika bele tehnike, avtomobilov in avtomobilskih komponent ter farmacevtskih izdelkov, se bo čez desetletje transformiralo v izvoznika proizvodov in storitev visoke tehnologije ter z visoko dodano vrednostjo,« pojasnjuje Damijan. Prehod je postopen in ga sproti sploh ne opazimo, toda ožji izbor podjetij kaže, da se gospodarska struktura v Sloveniji že spreminja v smeri večje tehnološke in inovacijske intenzivnosti ter da bomo v dobrem desetletju priča povsem drugačni gospodarski strukturi.

Pexels

Hitrejša rast še vedno talec države

Na žalost stori država še vedno premalo, da bi olajšala poti transformacije. Cantarutti je sicer izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je v izboru za Podjetniške zvezde kar nekaj startupov, ki so prerasli začetno podjetniško fazo. »To dokazuje, da smo na pravi poti,« je prepričan.

Jože P. Damijan: Gospodarska struktura se je v zadnjih dveh desetletjih spremenila. nova podjetja so nam lahko v velik ponos, saj temeljijo na inovativnosti, naprednih tehnologijah in visoki dodani vrednosti na zaposlenega.

Damijan po drugi strani meni, da je institucionalno okolje neučinkovito, medtem ko se Polanič ne more znebiti občutka, da bi imeli še veliko več podjetniških zvezd, ki bi izdelovale visokotehnološke izdelke z visoko dodano vrednostjo, če bi jim bilo poslovno okolje bolj naklonjeno. »Ustrezen kader v podjetju, ki proizvaja visokotehnološke izdelke, tudi veliko stane. V Dewesoftu ob izplačilu plač verjetno joka tako delodajalec kot zaposleni,« pravi Polanič, ki se z visoko obremenitvijo plač pri nas ne strinja. Država pri najvišjih plačah dobi približno 60 odstotkov bruto plače, kar pomeni, da ostane nekomu, ki delodajalca stane 5000 evrov na mesec komaj malo več kot 2000 evrov neto. »Čeprav se sliši kot floskula, je tisto, kar slovenska podjetja potrebujejo, predvsem mir in stabilno gospodarsko ter pravno in davčno okolje,« vidi potrebo po podobnih izboljšavah Resman.

Prav za svoj mir so se bala nekatera podjetja, ki v našem projektu niso želela sodelovati. »Odpovedi so me presenetile, saj kar nekaj mojih favoritov ni želelo sodelovati v projektu. To mi pove, da se Slovenci nekako še vedno sramujemo svojega uspeha.« Ali pa jih je strah obiskov inšpekcijskih služb, kot so izpostavili nekateri. »Strah, da se bodo v primeru tovrstnega izpostavljanja znašla pod drobnogledom inšpektorjev, je, upam, neosnovan,« se je postavil v bran državnim službam Cantarutti in poudaril: »Pomembno je, da se dobra podjetja ne skrivajo in sodelujejo v takšnih projektih, saj so zgled drugim, kar je zelo pomembno.«

Vsi moramo spremeniti odnos do podjetij, opozarja Resman. »Podjetniških napak ne smemo obsojati. Na vsako uspešno podjetniško zgodbo jih je gotovo vsaj par neuspešnih. Toda brez tveganja nikdar ne bi bilo najuspešnejših podjetniških zgodb.«