Trgovcem se še vedno kolca po letu 2008

Trošenje gospodinjstev se krepi, piše v zadnjem Ekonomskem ogledalu Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Izboljšujejo se razmere na trgu dela, raste razpoložljivi dohodek. Znova gredo za med trajne dobrine, na kar je na poslovni konferenci opozoril tudi mag. Velimir Bole iz Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF).

Število prvih registracij avtomobilov se je na primer v prvih osmih mesecih povečalo za 12,5 odstotka na letni ravni. Gospodinjstva trošijo več tudi za storitve, povezane z gostinstvom, rekreacijo in kulturo. Do konca avgusta so domači turisti pogosteje prespali pri katerem od slovenskih ponudnikov nastanitvenih kapacitet (1,4-odstotna rast prenočitev), globlje so segali v žep tudi na potovanjih v tujino, kjer so, tako Umar, potrošili 6,7 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Kazalnik zaupanja potrošnikov je najviše po lanskem letu, toda slovenska gospodinjstva si še niso povsem opomogla od udarca krize. Njihova končna potrošnja je bila tako lani realno kar 565 milijonov evrov manjša kot na vrhuncu leta 2012. Če primerjamo potrošnjo v stalnih cenah, pa je za tisto v letu 2011 zaostala že celo za 840 milijonov evrov, kar je enako dobrima dvema odstotkoma slovenskega BDP.

Potrošniki postajajo zahtevnejši

Precej velika je tudi razlika v znesku, ki ga na leto potroši povprečno gospodinjstvo. To je po podatkih državnega statističnega urada (Surs) lani porabilo slabih 19.500 evrov, kar je za dobro plačo oziroma okoli 1250 evrov manj kot v predkriznem letu 2008. In to skoraj izključno na račun manjše potrošnje za nakupe stanovanja ali hiše, zemljišča za gradnjo ali za velika dela in druge sorodne izdatke. Poraba za življenjske potrebščine je namreč upadla zgolj za dobrih 100 evrov, na 17.334 evrov.

Gospodinjstva trošijo torej manj in bolj previdno. »Slovenski trg je zelo zahteven,« ugotavljajo pri najboljšem sosedu Mercatorju: »Po eni strani imamo zelo veliko prodajnih površin na prebivalca, po drugi pa povprečen kupec v Sloveniji obiskuje celo pet različnih trgovcev, kar je visoka številka tako za Evropo kot za ves svet.«

Slovenski kupec zahteva le najboljše za svoj denar, je bolj preudaren in manj impulziven kot v preteklosti.

In »težava« je večplastna. Kupci so v obilju, ki ga proizvede sodobno gospodarstvo, nekoliko razvajeni. Kupujejo globalno, želijo si lokalno. Zahtevajo biološko predelano hrano, brez gensko spremenjenih organizmov, želijo poceni obleke, obutev - tukaj in zdaj. Trgovcem na debelo in tistim na drobno, ki se morda še bolj krčevito bojujejo za tržne deleže, je zaradi pričakovanj novodobnih kupcev čedalje teže. »Slovenski kupec zahteva za svoj denar le najboljše, je bolj preudaren in manj impulziven kot v preteklosti,« je dodala Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije.

Shutterstock

Cena: ključ do potrošnikovega srca

Potrošniki so vedno bolj osredotočeni na iskanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo izdelka. »Na takšne nakupovalne navade vpliva predvsem padec zaupanja potrošnikov, ki je posledica krize in manj optimističnega pogleda v prihodnost,« je nadaljevala Lapornikova in dodala, da igra ključno vlogo pri nakupu posameznega izdelka vendarle cena.

Družba Gfk je v eni svojih raziskav ugotovila, da kar 58 odstotkov vseh kupcev primerja cene med trgovinami. »Trgovci zato v želji privabiti 'lovce' na boljše ponudbe krepijo promocijske aktivnosti,« so dodali. Slovenski trg je že dodobra zaznamovan z njimi, ob pogledu na trgovske police pogosto najprej padejo v oči oznake s popusti, ki se svetijo z artiklov. 

… klasični trgovci še za časi stare slave

Težave klasičnih trgovcev najbolje pokažejo podatki o prihodkih v trgovini na drobno. Slovenci smo lani kupili za skupaj 11,6 milijarde evrov blaga, skoraj milijardo manj kot leta 2008.

Česa kupujemo manj, česa več? Nepresenetljivo so se najmanj spremenili prihodki v trgovini na drobno od prodaje živil, ki so lani dosegli 2,3 milijarde evrov, podobno kot leta 2010, in približno 170 milijonov evrov več kot leta 2008. Razliko lahko skoraj v celoti pripišemo dvema kategorijama, ki sta običajno na nasprotnih polih razprave o zdravju. Tobak je trgovcem lani prinesel 610 milijonov evrov prihodkov, 140 milijonov evrov več kot leta 2008, in to predvsem zaradi višjih davščin in okoli 50-odstotne podražitve zavojčka cigaret v zadnjih sedmih letih. Hkrati so se za slabih 65 milijonov, na 345 milijonov evrov, povečali prihodki za nepredelane in nezamrznjene, torej bio kmetijske izdelke. Na močan obrat k vsemu, kar nosi predpono »bio« in »lokalno«, kažejo tudi 25 milijonov evrov višji prihodki trgovcev od vrtičkarske opreme, semen in sadik. Druge postavke so pretežno nespremenjene, za pivo v trgovinah smo Slovenci, denimo, lani zapravili 153 milijonov evrov, natanko toliko kot v zadnjem letu pred krizo.

V navadnih trgovinah so potrošniki čedalje bolj obsedeni s popusti.

Več dinamike je na spletu. V zadnjih letih so tako pri mimovrste.com zaznali hitro rast prodaje artiklov hitre potrošnje, ki so pogostejši, a večinoma manjših vrednosti. Če je bilo ob začetkih spletne trgovine težišče prodaje bolj na računalništvu in beli tehniki, pa so nakupi slovenskih kupcev danes precej bolj pestri, podobno kot ponudba, ki obsega vse od zobne ščetke do avtomobilske gume, oblačil, igrač, orodja za domače mojstre, bele tehnike, parfumov ... A ne glede na to, ali kupujejo na spletu ali v navadnih trgovinah, so potrošniki vse bolj obsedeni s popusti, celo toliko, da se je TZS prejšnji teden odločil odpraviti »regulirane« sezonske razprodaje, saj bodo vanje trgovce prisilile nakupovalne navade in zahteve potrošnikov, ki pričakujejo vsako leto več za nižjo ceno.