Trgi v razvoju v obdobju rastočih obrestnih mer

Konec junija so s svojo usklajenostjo pri pojasnjevanju potrebe po umiku ekspanzivne denarne politike presenetili guvernerji večjih centralnih bank. Aktivnost ameriške centralne banke (Fed) ne preseneča, saj že dalj časa sporočajo, da se bodo dvigi obrestnih mer nadaljevali. Novost je, da so trije guvernerji med razlago svojih odločitev posredno vključili visoka vrednotenja na kapitalskih trgih.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Več prahu sta dvignila guverner angleške centralne banke Mark Carney in Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Medtem ko je prvi uvidel, da ni več enotnosti med njegovimi kolegi v Londonu, in je prikimal razmisleku o dvigu obrestne mere, je predsedniku ECB ušla izjava o umiku deflacijskih in pojavu inflacijskih silnic v evroobmočju. Sum, da je bila izjava nepremišljena in zato napačno interpretirana, izhaja predvsem iz dejstva, da je Draghi še na začetku junija opozarjal na šibkost inflacije. Od takrat do konca junija, ko je spremenil mnenje, je razpolagal le s podatkom o končni oceni inflacije evroobmočja v maju, ki pa je bila nižja kot v aprilu. Četudi je prihodnje ravnanje ECB morda nejasno, bi se Fedu pri dvigovanju obrestnih mer utegnili pridružiti v Veliki Britaniji in Kanadi.

Pexels
Pexels

Krepitev signalov zaostritve razmer v monetarni politiki pa lahko med vlagatelji obudi skrbi glede kapitalskih trgov v razvoju. Ti so v zadnjih dveh epizodah komunikacije o zategovanju monetarnih spodbud (maja 2013, ko so iz Feda naznanili prenehanje odkupovanja vrednostnih papirjev, in marca 2015, ko so prvič nakazali bližajoči se dvig obrestne mere) kratkoročno utrpeli negativne posledice v obliki odliva portfeljskih naložb. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi tokrat? Na sliki 1 sta prikazana raven ključne obrestne mere v ZDA in razmerje v donosnosti trgov v razvoju in razvitih trgov. Odgovor na vprašanje nam bodo pomagala oblikovati tri obdobja dviga obrestnih mer: februar 1994–julij 1995, junij 1999–januar 2000 ter junij 2004–september 2007 (senčeno). V prvem obdobju so trgi v razvoju zaostali za razvitimi, v drugem sta bili omenjeni regiji enako donosni, v tretjem obdobju pa so bili trgi v razvoju donosnejši od razvitih trgov. Da korelacija med ameriško obrestno mero in relativno donosnostjo trgov v razvoju ni nedvoumno negativna, kaže tudi obdobje zadnjega padca obrestne mere (september 2007–december 2008). Eno najbolj agresivnih zniževanj obrestne mere je povzročilo največji zaostanek v donosnosti trgov v razvoju od azijske krize konec 90. let prejšnjega stoletja. Je torej zadržanost vlagateljev do trgov v razvoju upravičena? Dvomim. Zadnja daljša epizoda dviga obrestnih mer je bila namreč nadpovprečno donosna na trgih v razvoju.

Pexels
Pexels

Kdor želi pravočasno zaznati potencialno šibkost trgov v razvoju, naj bo raje pozoren na splošno razpoloženje vlagateljev in notranje razmere na trgih v razvoju. Zadnji vztrajnejši beg vlagateljev s trgov v razvoju so namreč povzročili globalni upad naklonjenosti tveganju in makroekonomske težave rastočih držav, teh pa trenutno ni opaziti.

 

Mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi

Več iz rubrike