Trg športnih stav se odpira, to ni nujno dobra novica

Novela zakona o igrah na srečo je namenjena predvsem slovenskemu športu, invalidom, humanitarcem, slovenskemu proračunu, je ta teden ob predstavitvi svojega predloga novele zakona kolegom poslancem razlagal pisec predloga, poslanec vladajoče SMC Branko Zorman. Ko je začel govor, je le malo ljudi verjelo, da bo njegov predlog šel skozi parlamentarno sito. Pred sejo so predlogu nasprotovali v koalicijskih SD in Desusu, proti sta bili opozicijska Levica in vlada, ki po odstopu premiera Mira Cerarja opravlja le tekoče posle. No, zakon je bil izglasovan s podporo 35 proti 26 poslancem. Za odpravo monopola Športne loterije na področju prirejanja športnih stav so izrekli poslanci opozicijske SDS in nepovezani poslanci. Poslanci vladajoče SMC so glasovali po svoji presoji in rezultat te na prvi pogled nezdružljive kombinacije je prinesel hud glavobol Edvardu Kolarju, predsedniku uprave Športne loterije.

Pixabay

»So bili poslanci zavedeni?« To vprašanje si je postavljal Kolar po sprejetju novele zakona. »Niti eden od argumentov, s katerimi je poslanec prepričeval svoje kolege v podporo zakonu, ne drži. Ne vem, od kod mu vsi ti argumenti ali pa si jih je morda kar izmislil,« nam je povedal Kolar. Kot povsem neresnične Zormanove argumente je izpostavil trditve, da Športni loteriji upada promet, da izplačujejo manj koncesij Fundaciji za šport ter Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Napačna je tudi trditev, da 80 odstotkov slovenskih igralcev športnih stav te vplačuje v tujih igralnicah, trditev, da v tujino tako vsako leto odteče 250 milijonov evrov, pa je po Kolarjevih zagotovilih napihnjena desetkrat. »Za nas nova konkurenca, ki bo vstopila na trg s povsem razrahljanim pravnim okvirom, ne pomeni, da bo naš položaj ogrožen. Ostali bomo prvi na trgu, bo pa višanje kvot pri stavah pripeljalo do tega, da bo ostalo manj sredstev za delitev upravičencem,« pravi Kolar, ki je bil v preteklih mesecih tarča hudih očitkov o visokih plačah, ki si jih delijo na Športni loteriji, to pa podjetju omogoča prav njegov monopolni položaj. Kolar monopolni položaj svoje družbe zagovarja kot nujo, s katero država poskuša regulirati eno od družbeno bolj tveganih igralniških produktov. Tako po njegovih besedah država prepreči, da bi preveč ljudi zapadlo v odvisnost od stav, kar je resen problem zlasti v državah nekdanje Jugoslavije, ki so to področje že zdavnaj liberalizirale.

Zakaj je Joc Pečečnik presenečen?

Predlog novele zakona o igrah na srečo je presenetil tudi igralniškega mogotca Joca Pečečnika.

Zakaj?

Ne le zato, ker ga je vložil poslanec SMC, in to tik pred iztekom mandata, temveč zato, ker so takšne zakonske rešitve povsem nesprejemljive. Nekateri podatki so predstavljeni nedopustno zavajajoče, nekatere vsebovane predpostavke pa so povsem nerealne.

Kako pa naj bo to področje urejeno?

Področje iger na srečo v Sloveniji mora po mojem trdnem prepričanju ostati celovito urejeno in varno, prirejanje iger na srečo in stav pa skladno z najvišjimi standardi.

Prenovljen zakon o igrah na srečo meri na izključno eno področje, ni ne celovit ne natančen ter je strokovno pomanjkljiv in terminološko nekonsistenten, davčno ter dajatveno neučinkovit.

Urejanje mora zagotavljati primerno obravnavo vseh deležnikov in zagotavljati pričakovane učinke za državo in družbo. Nedopustno je, da se področje iger na srečo ureja kot posledica vplivanja katerekoli civilnodružbene skupine ali posameznika. Razlogi za urejanje področja iger na srečo so lahko samo odgovorno prirejanje, varno igranje, primerno oglaševanje, zaščita potrošnikov in zmanjševanje tveganj za nelegalne aktivnosti.

Prenovljen zakon o igrah na srečo meri na izključno eno področje, ni niti celovit niti natančen, je strokovno pomanjkljiv in terminološko nekonsistenten, davčno in dajatveno neučinkovit, ne opredeljuje niti ukrepov za upravljanje tveganj glede iger na srečo, niti ne predlaga ukrepov za dosego ciljev, ki jih predlagatelj sam navaja. Z eno besedo: je škodljiv.

Kaj zdaj?

Poenostavljeno povedano: zakon je sprejet, lahko se upravičeno bojimo, da se bo v proračun steklo manj sredstev, posledično pa bo manj sredstev za humanitarne in športne organizacije. Prav tako utegne takšna zakonska ureditev iger na srečo pomeniti plodna tla za razraščanje zasvojenosti od iger na srečo, posledično kazniva dejanja, kriminal … Moja vera, da bo prevladal razum in v državnem zboru takšen zakon ne bo sprejet, je bila zaman.

Vojne med zagovorniki in nasprotniki liberalizacije športnih stav ni konec. Kako vi vidite to problematiko?

Ta tako imenovana vojna poteka že vsaj desetletje, saj se vsak samooklican ali pa podkupljen politik začne ukvarjati s to tematiko. Res ne vem, zakaj se to dogaja. Lahko povem, da sem se v preteklosti z vsaj petimi vladami in finančnimi ministri boril, da jih prepričam, da na stvari gledajo napačno in da bo liberalizacija trga z vidika države korak nazaj, tako kot so to naredili na Hrvaškem.

Pixabay

Predlogom poslanca Zormana kot največji izdelovalec igralniške opreme in lastnik dveh igralniških licenc gotovo nasprotujete iz poslovnega interesa. Želite koncesijo za prirejanje športnih stav na področju RS?

Poslanca Zormana ne poznam in težko komentiram. Ni mi jasno, kaj ga stimulira, da govori neumnosti in trosi podatke, ki bi jih lahko preveril na internetu, predvsem kar se tiče uspešnosti in rezultatov Športne loterije. Koncesija bi spadala v moje poslovno okolje, a menim, da to ne bi bilo dobro za našo državo, zato se ji z veseljem odpovem.

Kot zasebnik ste proti liberalizaciji in podpirate državni monopol?

Da.

Ni to neobičajno? Uspešen podjetnik zagovarja državni monopol?

Ne zdi se mi neobičajno. Z igralništvom se ukvarjam skoraj 25 let in pač kot vsak v svoji stroki tudi jaz poznam razmere in trg s posebnimi in klasičnimi igrami na srečo. Zelo dobro poznam svetovni trg, saj smo z Interblockom prisotni tako rekoč po celotni zemeljski obli.

Država mora imeti na področju loterije in športnih stav monopol. Takšne loterije in stavnice delujejo najbolj v prid državam, katerih cilj je, da prek takšnih monopolnih gospodarskih subjektov nabirajo denar za šport, invalide in delničarje.

Toda v naši soseščini so tovrstni posli liberalizirani.

Loterije, ki so se na Balkanu privatizirale, nimajo za burek in so pred propadom, športne stavnice, ki so neposreden konkurent Športni loteriji, pa se delijo v dva bloka, ali imajo veliko prometa in zelo malo dajejo v lokalno okolje ali pa kot najuspešnejše stavnice delujejo v davčnih oazah in vlagajo v oglaševanje in marketing v ligi prvakov namesto v državo, zato so tako uspešni.

Ali ste partner ali dobavitelj Športni loteriji, da imate takšna stališča?

Ista stališča razlagam iskreno in z vso odgovornostjo.

Loterije, ki so se na Balkanu privatizirale, nimajo za burek in so pred propadom.

Glede tega, ali sem dobavitelj Športne loterije in Loterije Slovenije, je odgovor dvakrat da. Športni loteriji sem pred skoraj desetletjem dobavil terminale (mislim, da jih je bilo 300), ki so bili tako dobro narejeni, da delujejo se danes, Loteriji Sloveniji pa izdelujem manjše programske opreme v vrednosti okoli sto tisoč evrov na leto. Interblock za leto 2018 načrtuje sto milijonov dolarjev prihodkov, verjetno nekaj igric za Loterijo Slovenije in nekaj rezervnih delov za Športno Loterijo ni vzrok, da bi se pretvarjal. Takšno stališče imam od nekdaj in zato sem bil pobudnik obnovitve ILA, katere direktor sem. Moja podjetja delujejo samo z državnimi loterijami po svetu in dobava zasebnim stavnicam in loterijam nas niti malo ne zanima.

Kaj je ILA?

ILA je združenje nekdanjih jugoslovanski loterij, za katere menim, da se morajo povezati bolje in skupaj napasti nekdanji trg. Leta 2017 sem dobil soglasje članic, da obnovim združenje. To sem tudi storil in postal direktor ILA (International Lottery Association). Imel sem velike načrte, pa so me nekateri dogodki ustavili. V Srbiji je bilo na loteriji brezvladje in so se stvari uredile pred kratkim, na Hrvaškem so menjali predsednika uprave, Slovenija je imela delo s Skandinavci. Upam, da bom v tem letu pridobil še članstvo Srbije in državnih športnih loterij in potem bomo imeli razpadle kose sestavljanke spet skupaj. Mislim, da je ILA velik potencial na Balkanu.

Pixabay

Kakšno se vam zdi poslovanje Športne loterije?

Športna loterija je vrhunsko podjetje, ki mu jaz pravim molzna krava državnih institucij. Pred skoraj desetimi leti smo se z ustanoviteljema Športne loterije Janezom Bukovnikom in Antonom Černetom veliko pogovarjali o strategiji in tehnični modernizaciji Športne loterije. Ne smemo pozabiti, da sta prav onadva iz nič naredila Športno loterijo, ki je postala prava molzna krava. Ko sta šla v pokoj, so ju za dvesto tisoč evrov popljuvali vsi mediji, kar se mi ni zdelo pošteno, saj imata veliko zaslug, da je Športna loterija tam, kjer danes je, in da sta mladim pustila mesto za nadgradnjo in razvoj. Mislim, da je novi predsednik ambiciozen in da bo poskrbel, da bo Športna loterija rastla in se razvijala tudi v prihodnje.

Predsednik bo poskrbel za razvoj ob monopolu?

Da, ob monopolu, ker je tako prav. Športna loterija nima samo poslanstva, da plačuje koncesnino, ki je temeljni prihodek za mnogo športnih organizacij. Kar 80 odstotkov koncesnin se nameni temu delu, 20 odstotkov gre za invalide, kar je zajeten delež, od tri do štiri milijone evrov dobička še vedno ostane, ki pa se ga spet razdeli med nosilne športne organizacije, kot so OKS, SZS in NZS, torej gre spet športnikom. Da pa ne omenjam, da se pred dobičkom porabijo ogromna sredstva za sponzoriranje športnikov, športnih dogodkov in športnih objektov. Obe loteriji se vedeta zelo odgovorno in preprečujeta igranje mladoletnikom ter uvajata metodologijo odgovornega igranja, kar je pomembno, če želimo imeti normalno družbo.

Torej vi ne bi odprli trga?

Nikakor ne. Ne bi ga odprl zato, ker deluje odlično, za slovenske razmere vrhunsko. Odprtje trga bi povečalo promet in zmanjšalo koncesijske prilive za športne in invalidske organizacije, saj bi se večina svetovnih ponudnikov nagnetla v Sloveniji, kjer bi na hitro prevzeli trg, saj so konkurenčnejši od Športne loterije, ker poslujejo v birokratsko manj zapletenih in davčno precej ugodnejših okoljih, kot je Slovenija.

Njihov fokus ni to, da delujejo v dobro športa in invalidov v državi, ampak je fokus, da se ustvarja dobiček. To dobro poznam, ker na isti način delujem tudi sam na svetovnem trgu s tem, da denar usmerjam v Slovenijo, in ne v davčne oaze, kar bi mi bilo ceneje … In ko pomislim na vse zaplete v bežigrajskem športnem parku, tudi pametneje.