Trendi v bančništvu: selfi namesto gesla

»Zaradi tehnologije in načina življenja se je banka začela odpirati: karkoli je bilo do zdaj mogoče opravljati le v prostorih banke, bo od zdaj mogoče kjerkoli in kadarkoli,« pravi vodja digitalnega poslovanja v NLB Matjaž Mušič. Banke se torej trudijo približati strankam po novih digitalnih kanalih, pri tem pa nekatere poslovalnice zapirajo, druge pa preurejajo, iz njih na primer umikajo bančna okenca. Na vprašanje, kako se bo spremenila izkušnja komitenta pri poslovanju z banko, direktorica sektorja marketing v SKB Maja Treven odgovarja: »Posameznik bo deležen še bolj individualiziranega pristopa in nabora bančnih produktov, bančne storitve bodo prilagojene slogu življenja posameznika. Uporabnikom bančnih storitev bo na voljo večji vpogled v vsebino želene storitve in omogočen boljši pregled nad primerljivimi rešitvami – tako z vidika vsebine kot tudi cene.«

Ena najpogostejših besed, ko govorimo o trendih v bančništvu, je digitalizacija. Največja težava bank je, da stranke vse bolj prehajajo na digitalne kanale, a banke na to niso pripravljene, ocenjuje komentator finančnih trgov in avtor več knjig, med drugim Digital Bank, Chris Skinner: »Banke poskušajo vzpostaviti digitalne tehnologije v veljavne poslovne modele, kar ne deluje. Če hočejo učinkovito zadovoljiti potrebe svojih strank, bodo morale začeti z ničle.« Digitalizacija ne sme biti samo sočasen proces. Skinner kot primer navaja spletno stran Efne, neprofitne organizacije, ki združuje banke iz več kot 130 držav.

Konkurenca bank postajajo zagonska finančno-tehnološka podjetja, ki z uporabo sodobne tehnologije izboljšujejo učinkovitost in uporabniške izkušnje pri finančnih storitvah. »Podjetja fintech se zelo hitro razvijajo na področjih, ki so jih tradicionalno obvladovale banke,« pravi Skinner. Veliko bank, denimo BBVA, Santander in Barclays, zato sodeluje ali kupuje ta zagonska podjetja. »Banke bi bile neumne, če bi ignorirale nove tehnologije. Podjetja fintech pomenijo za banke veliko priložnost, a če se ne bodo odzvale, bodo hitro postale grožnja,« opozarja Skinner.

Banke za poslovanje s strankami uporabljajo tudi njihove mobilne telefone, ki lahko zaznavajo uporabnikove biometrične podatke, pojasnjuje Mušič: »Slovenska zakonodaja tako tehnologijo za bančništvo še (vedno) omejuje, ker ne dovoljuje obdelave biometričnih podatkov. Nekatere sodobne banke, na primer Atom bank, na podlagi selfija in z uporabo termokamere prepoznavajo biometrične lastnosti, zato uporabnik ne potrebuje gesla. To je tako varno, da tega nihče ne more ponarediti, težava gesel pa je, da so lahko ugotovljiva.«

Skinner ocenjuje, da banke v prihodnjih letih ne bodo ustvarjale dobička iz tradicionalnih produktov in storitev: »Namesto tega bodo dobiček ustvarjale z vzpostavitvijo informacijskega ekosistema, ki bo podpiral potrošnika v vsakdanjem življenju.« Mušič omenja, da največje finančne institucije zelo veliko sredstev vlagajo v nove tehnologije, ki bodo omogočile popolno brezstično poslovanje.