Tovarne boleče potrebujejo inovacije

Bančništvu in zavarovalništvo gre na primer na tej poti veliko bolje. A če smo optimistični, to pomeni še veliko prostora za izboljšave. Investicije v digitalizacijo lahko v Sloveniji v prihodnjih petih letih ustvarijo 2,1 milijarde evrov BDP.

Slovenska gospodarska rast, ki je precej izjemna, temelji na nizki ceni delovne sile in nizkem vlaganju v investicije, kar po mnenju Mitja Kolbeta, svetovalca za digitalizacijo pri Microsoftu, ni trajnostni način rasti. Kolbe, ki se sklicuje na poročilo svetovalne hiše McKinsey, pravi, da bi investicije v industrijo 4.0 v Sloveniji do leta 2025 lahko ustvarile 2,1 milijarde evrov BDP. Investicije v proizvodnjo v primerjavi z zavarovalništvom in bančništvom zaostajajo, kar glede na strukturo slovenskega gospodarstva ni spodbudno. »To niso nujno razlogi za pesimizem, saj raziskava pravi, da imamo ravno tukaj veliko priložnosti.«

Izdelovalci polizdelkov pred izzivom

Proizvodna podjetja so namreč tista, ki vedno iščejo optimizacijo svojih procesov, saj želijo proizvajati s čim nižjimi stroški, čim hitreje in čim bolj kakovostno. A v procesu digitalne preobrazbe se kažejo izzivi. S povečanjem količine podatkov se recimo pojavlja vprašanje skladnosti poslovanja. Nabavne verige postajajo vedno bolj zapletene, ekosistemi vedno bolj povezani. Poleg tega gre trend razvoja v smeri spreminjanja izdelkov v storitve. »To so vse priložnosti, a izdelek kot storitev bo velik izziv za tiste, ki delajo polizdelke, vendar se tudi tukaj lahko najde pot,« je na dogodku Tovarna prihodnosti, ki ga je organiziral Microsoft s svojimi lokalnimi partnerji, dejal Kolbe. Kaj pravzaprav je tovarna prihodnosti? Kakor je bilo slišati na dogodku, gre za povezovanje znotraj tovarne z različnimi deli proizvodnje, preglednost, varnost, produktivnost, povezovanje navzven v dobavne verige in ekosisteme izdelkov. Poleg tega z digitalizacijo lahko dosežemo implementacijo digitalne povratne zanke, torej pretočnost informacij do zaposlenih, kupcev in izdelkov, da v vsakem trenutku vemo, kaj se dogaja.



Če pogledamo, kaj se dogaja v praksi v tovarnah pri tistih, ki uspešno stopajo na pot digitalne preobrazbe, vidimo, da je marsikaj že narejeno, za marsikaj pa rešitev še vedno ni. Dragan Stjepanović iz podjetja Nomnio, ki se ukvarja z internetom stvari v domovih, je na dogodku poudaril pomen stalnega investiranja. Sami so prve investicije izvedli že v obdobju od 2010 do 2012, ko so povezali ogrevalne sisteme z mobilnimi aplikacijami. S tem so optimizirali porabo energije za uporabnika, kar je hitro postalo standard ne le v malih bivalnih objektih, ampak tudi industriji. Danes se ukvarjajo s povezovanjem interneta stvari pri klimatizaciji, ogrevanju, zvočnem upravljanju televizije itd., pa tudi z bioinformatiko in računalniškim vidom, načinom, kako računalnike naučiti sprejemati odločitve na podlagi vida. Z nečim podobnim se ukvarjajo tudi v podjetju Ektimo.

Še zdaleč ni vse digitalizirano

Rok Okorn, direktor podjetja Ektimo, pojasnjuje, da gre v njihovem primeru za »skupek algoritmov, ki prepoznavajo vzorce na videoposnetkih v resničnem svetu. Programska oprema preiskuje živo sliko in prepoznava dogajanje in vzorce. Zaznava predmete, manjkajoče predmete, klasificira predmete, jih znova identificira, zaznava gibanje, akcije, mirovanje, sledi predmetov.« Rešitev se uporablja v primerih, ko je potrebno sledenje zaradi zagotavljanja različnih standardov, pa tudi, da recimo takoj izvemo, če gre kaj narobe. Lahko identificirajo nesreče in opišejo dogajanje. Računalnik tako po besedah sogovornika že zna opisati dogajanje, recimo opozori na napačno zlaganje predmetov, če se kaj pokvari ali ne deluje, lahko sproži tudi alarm, ali če zmanjka materiala, opozori zaposlene na prednostno nalogo. »Gre za neinvaziven poseg v proizvodnjo, omogoča stalno dodajanje možnosti zaznave kar s posodobitvijo programa na daljavo, seveda, ko imaš enkrat vstavljene kamere in senzorje. Takrat lahko poljubno odstranjuješ in dodajaš funkcije,« je razložil prednosti. Z njihovo rešitvijo se nadomesti tudi nestrukturiran človeški vnos v sisteme. »Ljudje so nestrukturirani, vsak drugače vpisuje podatke in to je za procese zelo moteče,« je med drugim dejal direktor Ektima, tehnološkega podjetja, ki rešuje probleme tudi z implementacijo podatkovne znanosti, predikativne analitike in strojnega učenja.



Po njegovih besedah imajo ljudje napačno predstavo, da je v industriji vse že digitalizirano. »Določeni stroji so že digitalizirani, mi recimo ponujamo tudi digitalno štetje izdelanih kosov, poročanje o prestavljenih kosih, na določenih linijah so delno digitalizirani ročni vnosi v sisteme, kljub temu pa je ročnega vnašanja še ogromno, poleg tega je povezljivost med različnimi stroji in procesi še čudna, nedelujoča ali neobstoječa.« Poleg tega, kot je poudaril Okorn, bo vedno obstajalo veliko strojev, starejših, ki ne bodo nikoli digitalizirani in zato povezani. »Digitaliziran ni niti pregled nad vhodnim in izhodnim materialom. Tudi če recimo robot prestavlja materiale po tovarni, ne ve, ali je paleta čisto polna ali ne.« V industriji 4.0 je po njegovih besedah še ogromno priložnosti, saj je obvladovanje celotnega proizvodnega procesa za doseganje učinkovitosti izjemno pomembno. Leta 2017 je Ektimo prejel investicijo Kolektorja Venture.

Okolje Googlovega tipa za Slovenijo

Pri tem pa niso bili edini. Kolektor Venture je eden redkih, če ne edini, slovenski sklad, ki skrbi za to, da podjetja, ki inovirajo na področju industrije, lahko v miru opravljajo svoje delo. Torej brez nepotrebnega zapravljanja časa za iskanje finančnih sredstev za obstoj. Mateja Lavrič iz Kolektorja Venture je na dogodku poudarila, da pri digitalizaciji ne gre to, da postavimo tehnologijo v središče vsega, ampak gre za načine, ki nam omogočajo spreminjati poslovne procese na bolje. »Digitalizacija je pravzaprav le nadaljevanje vitke proizvodnje. Uporaba nove tehnologije ti omogoča razvoj iz bube v metuljčka. Pri razvoju rešitev pa je treba razmišljati globalno.«



Kolektor Venture so ustanovili leta 2015 in do danes so že nastali pilotni projekti in rešitve, ki so zreli za trg. Kako se je vse skupaj začelo? Želeli so rešitve zase, da lahko ostanejo konkurenčni, s tem pa privabijo najboljše talente. »To nas žene. Z zanimivimi projekti pritegnemo ljudi, zato smo želeli ustvariti takšno okolje, kot je v Goog­lu. Pred štirimi leti je bilo okoli digitalizacije veliko hrupa. A kaj naj z njo počnemo in kako? Digitalizacija je kot vesolje, treba se je fokusirati. Začeli smo pri sebi in se odločili, da če bomo razvili nekaj pametnega, bomo to tudi ponudili trgu. Kolektorjeva najmočnejša veja je avtomobilska panoga, ta pa, kot vemo, ne bo imela več imela take rasti kot nekoč, zato iščemo druge niše, da ostanemo konkurenčni,« je pojasnila Lavričeva.

Zaradi konjunkture manjka startupov

Ker niso imeli znanja in časa za vzgojo lastnih kadrov, ki bi inovirali na področju digitalizacije, so ustanovili sklad in začeli investirati v startupe. »To je bilo za nas, staro podjetje, kar velik izziv, nismo znali delati z njimi in veliko smo se morali učiti.« A že leta 2017 so ustanovili Kolektor labs, ki je prerasel golo investiranje in postal laboratorij za odprto inoviranje.
Zagonskih podjetij je v industrijskem segmentu zelo malo. Razlogi so po mnenju Lavričeve v tem, da ne vedo, kakšne bolečine pestijo tovarne, in napačno menijo, da so že zelo digitalizirane. Drugi razlog, da na marsikateri geografski lokaciji primanjkuje startupov s področja industrije, je obdobje debelih krav, ko se vedno manj ljudi odloča za podjetništvo. Po drugi strani, priznava, podjetja na področju industrije, ki so po naravi tradicionalna, ne želijo spuščati medse nezanesljivih ljudi. »Če primerjamo nas in zagonska podjetja, smo kot olje in voda,« še pove Lavričeva o izzivih industrije, da bi čim hitreje stopila na pot nove revolucije.

pija.kapitanovic@delo.si