Tomaž Lah: Brez gospodarske uspešnosti ne bo ne slovenske kulture ne športa

Direktor in večinski lastnik Tomaž Lah vodi podjetje Nektar Natura iz Kamnika, ki je na področju pijač dobavitelj in ponudnik celostnih rešitev za segment ho-re-ca (hotelirstvo, restavracije, catering, bari, menze …). Zaposluje 70 ljudi v Sloveniji, še več prek hčerinskih družb v tujini. Svoje storitve in proizvode prodajajo v 17 državah, večinoma evropskih, od Madeire do Turčije. 

Kakšna je vaša napoved za letošnje poslovanje, bo letos rekordno leto?

Pričakujem, da bo, tako za naše podjetje kot za celotno slovensko gospodarstvo. Smo v obdobju gospodarske rasti, ko je na trgu na voljo razmeroma poceni denar, obenem pa je veliko poslovnih priložnosti. Vsaj osem let se je v Sloveniji varčevalo, bil je prisoten strah pred novimi investicijami. Trenutno se pričakuje dvig obrestnih mer, zato se povečuje pritisk na nove investicije, dokler je kapital še poceni. Volja do investicijskega tveganja se je zato močno povečala. Mnogi zdaj lovijo zadnji vlak, ko iščejo priložnosti. Še zlasti v Sloveniji.

Kakšno okolje pa je Slovenija za posel?

Odlično. Vsekakor boljše, kot je bilo v kriznih letih.

Uroš Hočevar

Kako ste vi preživeli krizna leta in česa ste se naučili?

»To, kar se zdaj dogaja, ta strašni naval turistov, ker so druge države manj varne, ni normalen turističen zagon. Ko se bo Turčija odprla in se normalizirala, enako velja za Tunizijo, Egipt in Maroko, in ta normalizacija se bo prej ali slej zgodila, se bodo te države zelo potrudile, da se k njim vrnejo turisti, ki so zdaj v EU. Cene bodo tam izjemno nizke.«

Naučili smo se, da se v kriznih časih občutljivost potrošnikov za ceno poveča, pripravljenost plačati dodatne storitve pa zmanjša. Kriza nas je prizadela predvsem tako, da so se naši partnerji in kupci srečevali s povečanim pritiskom na cene in z izpadom prihodkov, kar je bila posledica krize. Na nekaterih trgih smo tudi težje izterjevali terjatve. V kriznih časih smo doživeli povečan konkurenčni pritisk v našem segmentu, ker so vsi pijačarji mrzlično iskali nove tržne niše. Nekateri so zaznali potrebe trga bolje kot drugi in so gotovo na preizkušnjo postavili tudi Nektar Naturo in našo sposobnost zadostiti potrebam kupcev. Naučili smo se, da so krize ciklične in da so lahko za nas priložnost. Tisti konkurenti, ki niso zmogli rasti zaradi prezadolženosti in niso imeli vzdržnega modela, so v tem obdobju imeli težave.

Kljub temu da smo se v krizi znali prilagoditi in smo znali vzdržno prebroditi finančno in gospodarsko krizo, pa so nas močno udarile posledice geopolitične krize na Bližnjem vzhodu in monetarne krize turške lire. Naučili smo se, da vrednost valut postane v kriznih časih zelo volatilna in na to moramo biti v prihodnji krizi bolj pozorni. V preteklem letu smo morali narediti precej odpisov zaradi tega.

Ste se zaradi političnih in gospodarskih pretresov s turškega trga umaknili?

Ko se je v Turčiji začela geopolitična kriza, se je naš trg zmanjšal za 40 odstotkov, poleg tega je med letoma 2011 in 2017 občutno padla vrednost turške lire. Z dveh lir za evro se je njena vrednost zmanjšala na štiri lire za evro. Seveda smo na tem trgu kljub hitremu ukrepanju ustvarili izgubo, a odločili smo se, da bomo vztrajali. Ker smo kupcem in partnerjem v Turčiji želeli izpolniti obljube, se nismo umaknili, niti ustavljali dobave, ampak smo vztrajali. Ker smo držali besedo in nadaljevali svoj posel, smo si ustvarili zelo dober sloves, tudi pri tujih hotelskih verigah. Videli so, da smo storitev zagotavljali nespremenjeno. Pridobili smo si njihovo zaupanje, čeprav nas je to drago stalo. A zdaj ocenjujemo, da se bo posel v Turčiji razvijal in da je najtežje obdobje že za nami.

Kaj pa ste se naučili glede kadrov?

Za nas je bilo odlično, ker je bilo v krizi na voljo več kadrov, ki so iskali izzive. Zdaj je povpraševanje po strokovnjakih veliko in vsem, ki so ustvarjalni in željni izzivov, ni težko najti dobre službe.

Kaj je dober kader za vas kot delodajalca?

To je strokovnjak, ki je kompetenten, pripravljen se je učiti, pozna vsebino posla, v katerem dela, ima znanje, je vztrajen in željan izzivov. Obenem je zelo zahteven do delodajalca. Želim si kadrov, ki pridejo k meni in pogumno povedo, v čem so dobri in za kaj so usposobljeni. Povedo, da bodo lahko ustvarili dobre rezultate, če jim ponudim področje, kjer so dobri. Na zaposlene gledam kot na partnerje, nikakor ne samo kot na uslužbence, ki hodijo v podjetje delat zato, da dobijo plačo, temveč kot na sopotnike v grajenju blagovne znamke, podjetja in boljšega okolja.

Čemu dajete pri zaposlenih prednost, lojalnosti ali sposobnosti?

Med tema dvema lastnostma ne morem nobeni dati prednosti. Obe sta enako pomembni. Nelojalnost lahko pomeni korupcijo, konflikt interesov, razdiralnost tima, razdor. Preveliko tveganje je, da bi zanemaril lojalnost svojih kadrov in se odločil za sposobnost. Sposobnost mora biti povezana z odgovorno in modro osebnostjo.

V Sloveniji letos strmo raste število turistov. Prepoznani smo kot varna turistična destinacija. Kako se to pozna pri vašem poslu?

Uroš Hočevar

Vsi naši hotelski partnerji so polno zasedeni. Kakovost storitev se povečuje, to je tudi posledica možnosti, da se lahko – cene storitev namreč rastejo. Seveda so še vedno možnosti za izboljšave. A v turističnem sektorju je močno prisotna zavest, da denar, torej gost, ne pade z neba, da ga je treba zaslužiti, in zavest, da je treba strankam ponuditi boljšo storitev, zaradi česar se bo turist vrnil, tudi ko bo kakšna druga destinacija bolj varna.

Ima pa Slovenija dobro zgodbo. Slovenci niso več prestrašeni in sramežljivi, znamo se tudi že pohvaliti. Opažam, da se v turizmu že pozna, da smo tudi Slovenci ponosni na svojo državo in na to, kaj ponuja, zato se počasi vendarle zavedamo, da živimo v zelo lepi državi.

Kakšna je primerjava ponudbe turističnih storitev v Sloveniji in drugih državah v regiji?

Opažam, da regija dela velike korake, in to hitro. Temu trendu Slovenija sledi. Trenutno ima regija dve težavi, preveliko zasedenost oziroma premalo prostih zmogljivosti ter pomanjkanje kadrov. Hotelirji so prisiljeni zaposlovati kadre, ki nimajo izkušenj in potrebne hotelirske izobrazbe.

A to, kar se zdaj dogaja, ta strašni naval turistov, ker so druge države manj varne, ni normalen turističen zagon. Ko se bo Turčija odprla in se normalizirala, enako velja za Tunizijo, Egipt in Maroko, in ta normalizacija se bo prej ali slej zgodila, se bodo te države zelo potrudile, da se k njim vrnejo turisti, ki so zdaj v EU. Cene bodo tam izjemno nizke. Evropa zdaj izkorišča nastale razmere, ker so te države zaprte in nevarne.

Med slovenskimi turističnimi ponudniki opažam rast kakovosti ponudbe, da za višjo ceno želijo več ponuditi. To je pozitivno, ker razmišljajo dolgoročno. Kjer turistični posel usmerjajo velike turistične agencije, presežek ni lahko dosegljiv. Slovenija je za velike turistične agencije premajhna in zato imamo priložnost ponuditi nekaj več in nekaj edinstvenega. Menim, da je to prava smer.

Kakšna je prihodnost vašega podjetja, ki prodaja sadne pijače, kajti EU postaja glede sladkorja zelo restriktivna?

Dokler zakonske omejitve upoštevajo željo po izboljšanju zdravja ljudi, je to dober trend. Ko pa takšna zakonodajna politika postane orodje za dvig davkov, je to zloraba. Veselim se novih strokovnih dejstev, ki bodo lahko vodilo industriji pri razvoju in proizvodnji. Naše podjetje Nektar Natura se je in se vedno bo prilagajala potrebam kupcev in potrošnikov. Zaradi njihovih potreb namreč obstajamo.

Na zaposlene gledam kot na partnerje, nikakor ne le kot na uslužbence, ki hodijo v podjetje delat zato, da dobijo plačo, temveč kot na sopotnike v grajenju blagovne znamke, podjetja in boljšega okolja.

Osebno pa menim, da je vloga države in vseh njenih institucij predvsem vzgoja ljudi in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Trend omejevanja sladkorja se mora nadaljevati, kajti sladkor je že prisoten v večini izdelkov, v številnih izdelkih ga je celo več kot v sadnih sokovih.

V Sloveniji je lani pijačarska industrija kot edina in prva na nacionalni ravni sprejela samoomejitve, njihovo izvajanje vsako leto tudi pregleduje, evalvira in javno objavi. Čakam, da enako storijo v industriji bonbonov, keksov, sladic, sladoledov, mleka … V Nektar Naturi smo med prvimi zagovarjali samoomejitev glede sladkorja. Jasno je, da je odgovornost vseh nas, da sodelujemo v teh aktivnostih. Nikakor pa se osebno ne vidim kot podpornik večjih davkov, ki jih na koncu plačujejo potrošniki.

Zakaj?

Ker ne verjamem v dodatne davke. Denar, ki bi ga država zbrala z davkom na sladkorne pijače, bi šel za subvencijo nečesa, kar je lahko še slabše kot sladkor, ali pa v razmah birokracije. Dvig davkov zame ni rešitev. Rešitev je vzgoja otrok in šport, da se bodo ljudje gibali, da bodo starši športali s svojimi otroki. Ta del bremena moramo nositi tudi odgovorni starši. Otrok namreč potrebuje usmeritve tako doma kot v šoli. Ne vidim pa se v državi, ki bi odločitve glede vzgoje otrok jemala iz rok staršev. Niti z davki niti z drugimi ukrepi. Država se mora bolj ukvarjati z učinkovitim upravljanjem potreb svojih državljanov, ne pa s prevzgojo. V Nektar Naturi imamo več kot dvesto različnih produktov in že zdaj proizvedemo največ pijač z občutno zmanjšanim deležem sladkorja in brez dodanega sladkorja.

Kako močno ste prisotni na hrvaškem trgu?

Tako kot v Sloveniji imamo tudi na Hrvaškem večinski tržni delež v niši.

Kaj se je na hrvaškem trgu spremenilo po padcu Agrokorja?

Veliko stvari v zelo kratkem času. Hrvaški turizem raste hitreje kot slovenski. Opažam, da je hotelirjem uspelo nadomestiti propad Agrokorja, takšnega, kot smo ga poznali in ki je bil njihov dobavitelj. Ocenjujem pa, da zdaj kupujejo dražje, konkurenca je izkoristila priložnost zaradi dogajanja okoli Agrokorjevega propada. Agrokor je imel izjemno tržno in sponzorsko moč. Je lastnik najmočnejših in največjih blagovnih znamk, bil je sponzor velikega dela Hrvaške. Nekaj te moči je še vedno prisotne in opazne.

Uroš Hočevar

Lani ste imeli 18 milijonov prihodkov in 2,9 milijona dobička. Kaj ste naredili z dobičkom?

Dobiček smo reinvestirali. Strategija podjetja Nektar Nature je dolgoročna in vzdržna rast v panogi, v kateri smo. Investiramo v razvoj trgov, proizvodov, rešitev in novo opremo. Naš poslovni model je kompletna rešitev za kupca, zato je naša rast kapitalsko zelo zahtevna.

Od dobička na osebno motivacijo: kaj vas pri vašem delu navdaja z zadovoljstvom?

Država se mora bolj ukvarjati z učinkovitim upravljanjem potreb svojih državljanov, ne pa s prevzgojo.

Občutek vzdržne ustvarjalnosti. Zavzeti sodelavci. To me motivira in navdušuje. Da zadostim osnovne človekove potrebe, da nismo na svetu zgolj zato, da čim bolje živimo in enkrat odidemo, temveč da svet tudi spreminjamo na bolje. Ter občutek, da to delam uspešno. To me dodatno motivira.

Za to pa potrebujem ekipo dobrih sodelavcev, ki se zavzemajo za boljši jutri, za razvoj vseh zaposlenih v podjetju. Jasno mi je, da brez ekonomske uspešnosti ni nobene druge uspešnosti. Če Slovenija ne bo gospodarsko uspešna, ne bo slovenske kulture ne slovenskega športa, ne bo niti države Slovenije. Zame je ključno, da na pošten način zagotovimo ekonomsko svobodo naroda, ki se bo sam odločal, kam in v kakšne namene bo vlagal denar.

Kaj vas pri vašem delu žalosti ali jezi?

Sem perfekcionist, zato me razjezi površnost. Imam velika pričakovanja. Jezi me nerazumevanje potreb kupcev, partnerjev, sodelavcev. Pa občasno moj temperament, ki je eksploziven in zato pogosto ne pripomore k umirjanju zadev, temveč postavlja nove izzive. Včasih je to za sodelavce naporno.

Kako kot menedžer, podjetnik in lastnik vidite vlogo podjetništva pri razvoju Slovenije?

Podjetništvo je eden najpomembnejših stebrov razvite, sodelujoče in ustvarjalne družbe, ki omogoča razvoj kulture, znanosti, izobraževanja ... Podjetniki smo prvi pogoj in razlog, da se družba lahko razvija. Kako pa sam pred sabo upravičim, da sem manj z družino, kot bi lahko bil, priznam, da težko. Je pa to odločitev, s katero živim jaz in vsa družina.

Verjamem v socialno državo, v kateri ni prostora za izkoriščevalce. Verjamem, da si človek, ki se trudi, tudi zasluži primerno plačo. Menim, da je Slovenija zelo socialna država. Država dobro skrbi za svoje ljudi, omogoča kakovostno šolstvo, kakovostno življenje in razmeroma zmerne davke slabše plačanim ljudem. Nikakor pa ne spodbuja dobrih plač, ker jih preveč obdavči, in zato se podjetja z visokimi plačami lažje odločijo za selitev v tujino. Tudi med državami se namreč dogaja konkurenca in tudi države se borijo za davčni kolač.

Ste podpredsednik Podjetniškega kluba Kamnik, ustanovili ste sklad za zagonska podjetja. Kakšna je bilanca delovanja sklada?

Namen sklada je, da v Kamniku in okolici spodbudimo mlade, ki želijo biti ustvarjalni, da bodo razvijali svoje zamisli. Nad skladom bdi naložbeni odbor petih strokovnjakov. Z dokapitalizacijami zbiramo sredstva enkrat na leto. Lani smo podjetniki prostovoljno zbrali 80.000 evrov kapitala za naložbe v te mlade ustvarjalce.

Preveliko tveganje je, da bi zanemaril lojalnost svojih kadrov in se odločil za sposobnost. Sposobnost mora biti povezana z odgovorno in modro osebnostjo.

Podjetja namreč čutimo zavezo, da družbi tudi vračamo. Kljub temu da je tveganje donosa majhno, smo vložili sredstva predvsem zaradi te družbene odgovornosti. Prvi kriterij za investiranje je seveda ekonomska učinkovitost, ne spodbujamo pretiranega tveganja, saj bi to zgolj podpiralo ekonomsko neučinkovitost Kamnika, regije in Slovenije. Ne pričakujemo kratkoročnih donosov, jih pa pričakujemo dolgoročno, tako z razvitejšo regijo kot tudi z dobički.

Koga bi predlagali za nagrado slovenski podjetnik desetletja?

Vse podjetnike, ki imajo svoje podjetje že vsaj deset let in so ostali v Sloveniji ter ves ta čas pošteno plačevali svoje zaposlene in davke.