To ni droga, to je rastlina

Podobno kot Schwarzenegger meni tudi Willie Nelson, ameriški glasbenik in kantavtor, ki je prav tako dejal, da konoplje ni ustvaril človek, ampak narava, zato ne more biti droga. Zdaj že nekdanji ameriški predsednik Barack Obama jo je kot mladostnik redno kadil, med predsedovanjem pa je priznal, da je precej manj nevarna kot alkohol. Govorimo seveda o konoplji oziroma marihuani, ki je v zadnjem času polnila naslove v številnih svetovnih medijskih časopisih.

Ko uporabljamo oba izraza, je dobro poznati razliko med pojmoma. Kanabis oziroma konoplja je izraz za celotno rastlino, izraz marihuana pa pomeni le posušene cvetove, liste in manjše dele stebel, ki so namenjeni »rekreacijski« uporabi.

AP Pictures

Kakšni so bili pozitivni gospodarski in davčni učinki legalizacije?

Leta 2012 so v ameriški zvezni državi Kolorado izglasovali legalizacijo konoplje. Dve leti pozneje so vrata odprle prve prodajalne, v katerih je mogoče kupiti konopljine izdelke, ki niso uporabljani le za zdravstvene namene, ampak tudi vsakdanje. Medtem ko je javnost glede legalizacije zelo razdeljena, sodeč po rezultatih zadnje ankete Public Policy Pooling, ki jo povzema Washington Post, kar 47 odstotkov vprašanih meni, da je bila legalizacija dobra odločitev, ekonomska statistika pa še dodatno dokazuje, da je legalizacija marihuane prinesla veliko pozitivnih gospodarskih učinkov. Za legalizacijo se je sicer opredelilo veliko več moških (55 odstotkov) kot žensk (40 odstotkov), najbolj jo podpirajo mladi do 29 let (67 odstotkov), medtem ko ji starejši od 60 let niso najbolj naklonjeni, saj je pritrdilno odgovorila manj kot tretjina vprašanih.

Sicer se ni uresničilo nekaj napovedanih črnih scenarijev – nekateri so namreč pričakovali povečanje kriminala in povečano uporabo med mladimi. A stroka vseeno opozarja, da je za dokončno oceno družbenih učinkov še veliko prezgodaj, saj od legalizacije še ni minilo dovolj časa, da bi lahko ocenjevali vpliv na neko generacijo. Je pa eden najbogatejših Zemljanov, Bill Gates, izjavil, da bi bilo morda smiselno marihuano poskusno legalizirati v le nekaj ameriških zveznih državah, preden to postane »nacionalna politika« Amerike.

Barack Obama je marihuano kot mladostnik redno kadil, v času predsedovanja pa je priznal, da je precej manj nevarna 
kot alkohol.

V zadnji raziskavi instituta Cato pa so celo ugotovili, da je uporaba marihuane med najstniki manjša, ker se je razblinil čar prepovedanega, stopnja kriminala pa je ostala nespremenjena.

Spremenilo pa se je stanje v mestnih blagajnah. V ameriškem Koloradu so trgovci lani prodali za več kot milijardo dolarjev marihuane in izdelkov iz konoplje, ki so se po legalizaciji množično znašli na policah trgovin. Zvezna država je na ta račun pobrala več kot 150 milijonov dolarjev davkov. Od tega bodo 50 milijonov dolarjev, skladno s predpisi namenili za vlaganja v šolsko infrastrukturo.

Pozitivni učinki za finančno stanje te zvezne države pa se tu ne končajo. Analitiki menijo, da je legalizacija Koloradu prinesla nov gospodarski zagon. Poleg odprtja številnih trgovin so zrasli veliki nasadi konoplje, konoplja pa je postala zaščitni znak mesta. Pa ne le tista, ki jo je mogoče pokaditi.

V mestu namreč pripravljajo kuharske tečaje, na katerih ljudi učijo priprave jedi iz konoplje in organizirajo izobraževanja o previdnosti pri njeni uporabi. Številni iz nje izdelujejo kozmetične izdelke. V mestu imajo celo »konopljine poti« – izlete po nasadih. Ti pa vključujejo tudi spoznavanje opojnih učinkov. »Ljudje želijo podoživeti občutke trenutka, ko so prvič pokadili marihuano v domači kleti ali sobi študentskega doma,« razlaga vodička po eni od takšnih poti. Koristi od legalizacije ima tako tudi lokalni turizem.

V reviji Fortune ocenjujejo, da bi zaradi trenda legalizacije v vse več zveznih državah industrija legalne marihuane do leta 2020 v ZDA na leto dosegla 22 milijard ameriških dolarjev prihodkov. Nekateri najbolj optimistični analitiki so svojo oceno kar podvojili, na neverjetnih 44 milijard ameriških dolarjev. Pri čemer je še vedno delno nerešeno vprašanje, kakšen odnos bo do legalizacije zavzela administracija novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa.

AP Pictures

V Koloradu pa so seveda zaznali tudi nekaj negativnih učinkov legalizacije. Medtem ko ugotavljajo, da po legalizaciji ljudje pijejo manj alkohola – nad legalizacijo pričakovano niso zelo navdušeni pivovarji – imajo več dela zdravniki.

Na zveznem uradu za zdravje pravijo, da so zaznali več obiskov na urgenci zaradi »incidentov, povezanih z uporabo marihuane«. Še posebno se je povečalo število otrok, ki so na urgenci končali zaradi »preveč začinjenih« piškotov. Nekaj pritožb imajo tudi prometni policisti, ki zaznavajo vse več voznikov pod vplivom marihuane, kar je za prometno varnost zelo nevarno, saj so sposobnosti voznika zelo zmanjšane.

Prav tako ugotavljajo, da se je povečalo število ljudi, ki marihuano uporabljajo vsak dan. Če je bilo prej 22 odstotkov takšnih, ki so dejali, da si redno privoščijo dnevni odmerek, jih je zdaj kar 36 odstotkov, ugotavljajo na uradu za javno varnost, ki ga povzema Politico. Ob pozitivnih ekonomskih učinkih legalizacija tako z več vidikov še vedno dvorezen meč.