Temeljni dohodek v višini 560 evrov

Univerzalni oziroma temeljni dohodek buri duhove; vzbuja črno-bele odzive. Povsod. Tudi v Sloveniji.
Fotografija: REUTERS/Kacper Pempel(FINLAND)
Odpri galerijo
REUTERS/Kacper Pempel(FINLAND)

Dežela dedka Mraza je le ena v nizu tistih, ki so se odločile eksperimentirati z (univerzalnim) temeljnim dohodkom. Parlament je o predlogu razpravljal prejšnji petek. Dva tisoč brezposelnih bo na Finskem od januarja 2017 dve leti sodelovalo v prvem eksperimentu, v katerem bodo vsak mesec dobivali temeljni dohodek (TD) v višini 560 evrov.

Ta bo nadomestil dosedanje finančne ugodnosti oziroma podporo za brezposelnost, ki je enaka zagotovljeni minimalni socialni podpori. V pilotni študiji naj bi zmanjšali revščino, družbeno izključenost in papirno birokracijo ter sočasno povišali stopnjo zaposlovanja, so zapisali v sporočilu za javnost pri finskem ministrstvu za socialne zadeve in zdravje. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali bo »podaritev denarja« za osnovno življenje, brez obveznosti, res motivirala ljudi, da poiščejo zaposlitev.

V zadnjih letih je Finska raziskovala možnosti, kako reformirati javno politiko, saj so se začeli zavedati, da je sistem socialnega skrbstva poln pasti – brezposelni s socialno podporo težko preživijo, z dodatnim zaslužkom pa niso več upravičeni do nje. Iz kabineta predsednika vlade Juha Sipilä so sporočili, da bodo med letoma 2017 in 2018 testno uvedli sistem temeljnega dohodka (TD), ki ga bo izvajal finski zavod za socialno zavarovanje (Kela). »Zavedajo se, da bi lahko bil TD instrument večje zaposljivosti,« je za Svet kapitala pojasnil Jurgen De Wispelaere, gostujoči raziskovalec na finski univerzi Tampere, sicer politolog, ki je tudi v finski raziskovalni ekipi.

»Eksperiment zaupanja«

Vzorec 2000 brezposelnih bo Kela, ki bo tudi izplačevala neobdavčeni TD, izbrala naključno, udeležba za izbranega pa bo obvezna, pravijo na ministrstvu za socialne zadeve in zdravje. »Izbrani bodo brezpogojno dobili 560 evrov – ne bodo hodili na sestanke s svetovalcem in se ukvarjali s papirno birokracijo. Denar bodo obdržali tudi, če bodo našli dodatno zaposlitev,« razlaga De Wispelaere, saj »nihče na Finskem ne pričakuje, da bodo ljudje živeli s 560 evri«. S tem testirajo, koliko več ljudi iz testne skupine, v primerjavi s kontrolno, ki ne bo dobivala TD, se bo aktivno vključilo na trg delovne sile.

Osnovni cilj poskusa je povečanje zaposljivosti, napredek pa bodo izmerili z dvema študijama, ki naj bi dali odgovor, ali TD res deluje kot spodbudni mehanizem za zaposlovanje. S tem želijo nekako priznati, da ljudje po eni strani potrebujejo podporo, po drugi pa mora biti ta spodbudna, da bi se ljudje vrnili na trg delovne sile, razlaga sogovornik. »To je pravzaprav eksperiment zaupanja, čeprav ga na Finskem ne imenujejo tako, ga pa na Nizozemskem, kjer tudi testno uvajajo univerzalni temeljni dohodek (UTD),« pojasnjuje De Wispelaere. V poskusu ne bodo smeli sodelovati študentje (ti dobivajo državno štipendijo, katere namen je končati študij v predpisanem roku) in upokojenci.

Jurgen De Wispelaere: »To je pravzaprav eksperiment zaupanja, čeprav ga na Finskem ne imenujejo tako.«

»Študije kažejo, da si lahko vsaka država privošči neko stopnjo TD,« opozarja De Wispelaere in razmišlja, da je TD nekakšna oprostitev davka. Na Finskem sicer eksperiment označujejo kot reformo socialnega sistema, in ne kot kazalnik popolnega premika paradigme. Je nekakšen dodatni element finskega socialnega sistema, medtem ko so ga drugje videli kot rešitev za naraščajočo neenakost, ki je posledica vse večje robotizacije in avtomatizacije delovnih procesov. Projekt je zanimiv predvsem z vidika osredotočanja na delo, in ne na blaginjo. Projekcije kažejo, da naj bi TD spodbudil sprejem začasnih del in delo s krajšim delovnim časom.

Prvi zanesljivi rezultati eksperimenta bodo najbrž znani po enem letu, končno poročilo pa pol leta po končanem eksperimentu, predvideva De Wispelaere.

Mnenja med Finci različna

Mnenja o prvem tovrstnem eksperimentu so med Finci različna. Kim Krappala, študent in arheolog v muzeju Aboa Vetus & Ars Nova v Turkuju, ni tako optimističen: »Brezposelni bodo poleg drugih socialnih transferjev dobili še 560 evrov na mesec, kar je skupaj več, kot, recimo, nekdo zasluži z delom.« Pomisleke ima tudi glede naključne vključitve posameznikov v eksperiment, saj bodo vključeni ljudje iz celotne Finske. Meni, da to ne bo dalo realne geografske slike o povečanju zaposljivosti. Poleg tega v eksperiment ne bodo vključene osebe, mlajše od 25 let, mali podjetniki, ki imajo nizke dohodke, in svobodnjaki. »Morda bo to pomagalo tistim, ki jemljejo dela za 20 ur na teden, takšna, ki jih drugi nočejo sprejeti, s čimer se bo njihov dohodek v primerjavi z drugimi bistveno povečal,« razmišlja. Menedžerka Helinä Härmä pa še nima povsem jasnega mnenja o tem predlogu: »Po eni strani ga podpiram, čeprav nisem prepričana.«

Poleg države se s TD »igrajo« tudi start-upi

Eksperimenta na Finskem nikakor ne gre enačiti z referendumom v Švici, kjer so želeli UTD zapisati v ustavo. Prej bi ga lahko primerjali s projekti na Nizozemskem, kjer bodo januarja TD testno uvedli v petih mestih, med njimi v Utrechtu, Groningenu in Wageningenu, opozarja De Wispelaere. TD je uvedla tudi kanadska provincialna vlada v Ontariu. V kalifornijskem Oaklandu pa naj bi podoben eksperiment izvedel Y Combinator, znani tehnološki pospeševalnik, kjer pa gre, kot pravi De Wispelaere, »za posel«.

Se obeta transformacija družbe?

Mnogi finski strokovnjaki kritizirajo eksperiment zaradi majhnega vzorca pa tudi zato, ker naj bi z njim dobili odgovor na le eno predpostavko, to je, da bi ukinitev socialne podpore spodbudila brezposelne k vrnitvi na trg delovne sile. Ne glede na pomisleke pa je največji nacionalni eksperiment velik korak proti transformaciji, za katero si prizadeva desna vlada. Zakaj toliko pozornosti za test v državi s petimi milijoni ljudi? Ker nekateri menijo, da bi lahko vodil v največjo družbeno transformacijo naše dobe.

Finski eksperiment s TD:

  • cilj je pridobiti informacije o učinkih TD na zaposlovanje,
  • TD bo znašal 560 evrov na mesec in ne bo obdavčen,
  • ciljna skupina so osebe, stare med 25 in 58 leti, ki so novembra 2016 dobivale dnevno nadomestilo za brezposelnost ali podporo za trg dela na podlagi zakona o brezposelnosti,
  • merili bi lahko tudi kakovost življenja, zdravje ljudi, socialno vključenost.

 

TRETJE OKO: Matej Klarič, doktorand na FDV

V Sloveniji bi vsak državljan lahko dobil 300 evrov

»V Sloveniji je študijo o uvedbi UTD že naredila Valerija Korošec. Ugotovila je, da bi lahko vsak državljan dobil 300 evrov. Po njenih izračunih bi bilo to fiskalno vzdržno – in za kar tri četrtine brezposelnih tudi bolje, saj jih samo tretjina v sedanjem sistemu prejema socialno pomoč. Vendar je treba poudariti, da bi takšen UTD odpravil zavarovanje za brezposelnost, štipendije ipd. A 300 evrov ne bi bilo dovolj za življenje, saj je eksistenčni minimum pri nas ocenjen na približno 550 evrov. Večina brezposelnih bi še vedno živela pod pragom revščine. Podobno je na Finskem, kjer je prag revščine 1185 evrov. Na Finskem TD ni namenjen vsem. Pomembno pa je tudi vprašanje, kaj bo TD vključeval. Ne pozabimo, da je o podobni ideji razmišljal tudi Friedman, guru neoliberalizma, in sicer z namenom dodatne komercializacije javnih storitev. Ideja je zanimiva, a močno odvisna od načina njene implementacije. Moramo pa se tudi zavedati, da s tem ne odpravljamo vzroka večanja neenakosti, ki je v podrejanju delovanja celotne družbe tržnim zakonitostim, ki jih narekuje kapitalizem.«

Več iz rubrike

ikonomija

Kakšen Rolex - to so ure na katere prisegajo najbogatejši

Čeprav so drage ure že od nekdaj simbol bogastva pa temu pogosto ni tako. Elon Musk, Jeff Bezos in Bill Gates s ponosom nosijo poceni ure.

ikonomija

Slovenija je nova podpisnica Rimske deklaracije

Slovenska digitalna koalicija je podpisala futuristično Rimsko deklaracijo, ki jasno spodbuja tehnološki razvoj, predvsem pa poudarja pomembnost računalništva in informatike v šolstvu.

ikonomija

Nakupovalna platforma Shoppster debitira v Srbiji, jeseni bo predstavljena v Sl…

V Sloveniji bo zaživela nova nakupovalna platforma United Group shoppster.com.

ikonomija

Nasvidenje stari LTE, dobrodošla pametna mesta 5G

Med številnimi novostmi prihodnosti, ki jih bo omogočil 5G, bodo pametna mesta ena najbolj revolucionarnih.

Komentarji: