Telepatija na pohodu

Njegov cilj je, da bi v osmih do desetih letih zdravim ljudem omogočil, da bi s pomočjo možganskih vmesnikov, ki bi bili povezani z računalniki oziroma umetno inteligenco, prenašali svoje misli. Musk ni edini s temi ambicijami.

S telepatijo se že ukvarjajo tudi pri Facebooku, Regina E. Dugan, podjetnica in inovatorka, nekdanja vodja Googlovega laboratorija za napredne tehnologije, ki je leta 2016 presedlala k Facebooku, je na nedavni prireditvi dejala, da bo imelo socialno omrežje že čez dve leti vmesnik, ki bo sposoben prenašati stavke iz možganov s hitrostjo 100 besed na minuto.

Razlika med Facebookovo in Muskovo zamislijo je, da bi prvi pomagal deliti vaše misli, drugi pa, da bi se lažje povezali z umetno inteligenco. Muskova ideja je nekako taka, da bi se proces podoben Googlovemu iskanju, ko uporabnik vtipka določeno besedo, brskalnik pa mu predlaga zadetke, dogajal v naših glavah. Recimo, da bi si človek zaželel svežih špargljev, vmesnik povezan z umetno inteligenco pa bi našim možganom sporočil, v katerih trgovinah so trenutno razpoložljivi.

Antonio Regalado, strokovnjak za biomedicino in pisec pri Technology Review (TR), meni, da kaj takega v omenjeni časovnici ni mogoče izvesti. Za telepatijo bi bilo potrebno z operacijami v možgane umeščati elektrode, za kar bi najprej potrebovali nekaj letne preizkuse najprej na podganah, potem na opicah in šele nato na ljudeh, če bi se izkazalo za varno. Podjetje Neuro Pace, pravi Regalado, je leta 1997 začelo razvijati možganske vsadke, ki bi preprečevali epileptične napade. Vsadek zazna prihajajoči napad in obvesti del v možganih, da ga prepreči. Naprava je bila odobrena leta 2013, torej 16 let od začetka testiranj, dodati pa je potrebno še to, da gre pri tem vsadku za kirurgijo, ki je že zelo razširjena med tem, ko del, o katerem govori Musk, še ne pozna prakse.

Regalado opozarja tudi na preambicoznost Muska, da bi vsadke ustavljali v zdrave ljudi. »Če zdravemu človeku odprete možgane, ga s tem v vsakem primeru zelo ogrožate.« Pri TR jim je tako znan le en primer, ko so zdravemu človeku ustavili možganski vsadek. Šlo je za preizkus norega znanstvenika, ki mu je FDA zavrnila testiranje, zaradi česar se je po 26 letih raziskovanja odločil, da bo vmesnik preizkusil na lastnih možganih. Z operacijo si je v možgane vstavil vmesnik in ga povezal z računalnikom, a zbral ni precej veliko podatkov, operacija pa se ni dobro iztekla. Nekaj mesec ni mogel govoriti in si je vitalne funkcije povrnil šele po sedmih mesecih. Da bi Musku zamisel uspela v osmih do desetih letih, je popolnoma nerealistično, tako trdi Regalado.