Telemedicina v pomoč kroničnim bolnikom v času COVID-19

V skupini kroničnih bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi so najbolj ranljivi bolniki s srčnim popuščanjem, ki imajo že zaradi svoje bolezni zmanjšane sposobnosti delovanja srca in s tem pogosto težave z dihanjem. Vsako poslabšanje zdravja, tudi brez okužbe z virusom, lahko resno ogrozi njihovo življenje. Ker virus COVID-19 prizadene dihalni sistem, je okužba zanje še posebej nevarna.

Razmere pa niso brezupne. Zdravnik bi lahko zdravstveno stanje takšnih bolnikov spremljal na daljavo, če bi mu ti od doma dnevno pošiljali ustrezne podatke o zdravstvenem stanju. Na podlagi teh bi se zdravnik odločal o morebitnih potrebnih ukrepih za ohranjanje zdravja, tudi o spremembi zdravil, ki jih bolnik redno jemlje. Govorimo o telemedicinski podpori kroničnim bolnikom na daljavo pri njihovem samozdravljenju na domu. Takšne storitve moremo najti v različnih državah po svetu, izvajamo pa jo tudi pri nas.

Telemedicinsko spremljanje bolnikov na domu - primer dobre prakse
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec že od leta 2014 telemedicinsko spremljajo bolnike s srčnim popuščanjem in tudi bolnike s sladkorno boleznijo na daljavo. Telemedicinsko spremljanje in podporo bolnikom nudi Center za zdravje na daljavo CEZAR. »Do sedaj smo v spremljanje vključili skoraj 600 bolnikov, med njimi okoli 160 bolnikom s srčnim popuščanjem,« naj je zaupal dr. Drago Rudel, raziskovalec in direktor zasebnega raziskovalnega podjetja MKS Elektronski sistemi d.o.o., ki je pomagal postaviti center za zdravje na daljavo CEZAR v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Dr Rudel dodaja, da trenutno nudijo podporo okoli štiridesetim (40) najbolj ranljivim/ogroženim bolnikom, ki jo najbolj potrebujejo. »Tovrstno podporo bi lahko zagotovili tudi drugim bolnikom po Sloveniji, če bi za to vzpostavili ustrezne pogoje,« dodaja.

Sodelovanje zdravnikov specialistov v telemedicinskem programu CEZAR
Zdravnica, prim. Cirila Slemenik-Pušnik, spec.inter.med. skrbi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za bolnike s srčnim popuščanjem v okviru specialistične ambulante za srčno popuščanje. V času pandemije in ob odredbi o neizvajanju nenujnih zdravstvenih storitev ne more izvajati rednih šestmesečnih pregledov. Dr. Slemenik-Pušnik je del tima centra CEZAR zato lahko tudi sedaj izvaja preglede tistih bolnikov, ki so vključeni v telemedicinski program. Ti bolniki si doma z opremo, ki jo zagotovi center CEZAR, sami, v skladu z navodili, vsak dan izmerijo krvni tlak, srčno frekvenco, težo ter zasičenost krvi s kisikom.

Podatke mobilni telefon, ki je del paketa opreme, samodejno prenese v bolnišnico, kjer so ji izmerjeni podatki dostopni na kliničnem portalu CEZAR. Ob sprejemu izmerjenega podatka program portala preveri, če morda meritev presega mejne vrednosti. V kolikor se to zgodi, jo na to opozori z elektronsko pošto. To omogoča, da zdravstveno osebje takoj ukrepa in ne šele ob pacientovem izrednem obisku v ambulanti oziroma sprejemu na urgentnem oddelku. Zdravnica na podlagi že zbranih podatkov bolniku spremeni terapijo (poveča ali zmanjša katero od tablet), ga pokliče na dom po telefonu, ga obvesti o spremembi in mu svetuje, kako zmanjšati nastale težave.
 
Telemedicinske storitve za spremljanje zdravstvenega stanja oseb okuženih s COVID-19
Predstavljeno telemedicinsko storitev lahko v bolnišnici Slovenj Gradec dokaj hitro prilagodijo potrebam spremljanje zdravstvenega stanja drugih bolnikov, denimo oseb okuženih s COVID-19. Pri tem lahko uporabijo delujočo tehnološko infrastrukturo, vzpostavljen proces zagotavljanja storitev ter usposobljeno osebje, navajata sogovorca.

Vsaka z virusom okužena oseba bi ob pozitivnem testu na COVID-19 prejela paket opreme za telemedicinsko spremljanje na domu: merilnike krvnega tlaka, merilnike zasičenja krvi s kisikom, termometer, merilnik dihanja ter merilnike pljučne funkcije kot je npr. PEF/FEV merilnik, ki se uporablja pri spremljanju astme. Okužena oseba bi v času samoizolacije izvajala meritve, podatki pa bi prihajali na telemedicinski portal odgovorne zdravstvene ekipe. Ta bi bila opozorjena na morebitne prekoračitve izmerjenih vrednosti. Po pogledu že zbranih podatkov in kritičnih vrednosti bi se odločila za morebitno ukrepanje. S spremljano osebo bi se zdravnik pogovoril po telefonu, ji svetoval, kako naj ravna v naprej, ali pa bi jo napotili v ustrezno zdravstveno institucijo.



Telemedicinske storitve le za izbrance?
Center CEZAR zagotavlja telemedicinsko spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem na domu vzporedno s tradicionalno oskrbo. Storitev ni nadstandardna, le dopolnjuje obstoječo obliko rednih šest-mesečnih ali letnih pregledov. Omogoča kakovostnejšo podporo bolnikom na domu, kar se je posebej pokazalo ob tej pandemiji, ko je mogoče preglede bolnikov izvajati kljub praktično zaprtim zdravstvenim institucijam.

»Danes, ko imamo izkušnjo s COVID-19, bolje razumemo paradigmo 'Premikajmo informacijo, ne pacienta!',« poudarja dr. Rudel.

Kronični bolnik ne potrebuje nujno osebnega stika z zdravnikom, zdravnik pa potrebuje informacijo o bolnikovem zdravstvenem stanju. To mu dajejo izmerjene vrednosti krvnega tlaka, temperature, teže, dihanja, zasičenosti krvi s kisikom in drugo. Če so te vrednosti spremljane dnevno in v daljšem časovnem obdobju, bodo povedale več kot enkratna izmerjena vrednost ob rednem pregledu v ambulanti.

Tudi pregled ročne zabeležke doma izmerjenih vrednosti, ki jih vodijo bolniki brez telemedicinske storitve, zdravniku ne morejo dati tako kakovostne informacije, kot jih lahko dá analiza telemedicinsko zbranih podatkov s prilagojenimi orodji in prikazom v obliki grafov ter izračunanimi parametri na njegovem računalniku v ordinaciji, še razlaga raziskovalec, ki se s predlogi aktivno vključuje v javne razprave ob nastajanju nacionalnih strategij oz. zakonov, ki se dotikajo storitev za zdravje in oskrbo na daljavo v zdravstvu in sociali.

Odnos bolnik-zdravnik
Mnogi, ki telemedicinskih storitev na domu ne poznajo, izražajo zaskrbljenost, da nas bo uporaba sodobnih informacijsko-telekomunikacijskih sredstev odtujila in tudi porušila odnos bolnik-zdravstveno osebje. Zdravnica, prim. Slemenik Pušnik, trdi ravno nasprotno. »Z bolniki, ki jih telemedicinsko spremljamo na domu, smo še bolj povezani, saj smo v stiku pogosteje kot z bolniki, s katerimi se vidimo le enkrat ali dvakrat letno«. Bolniki imajo namreč dodatno možnost, da lahko pokličejo v center CEZAR oziroma v specialistično ambulanto, kadarkoli imajo težave.

Prav zaradi povečane dostopnosti in skrbi zdravstvenega osebja za zdravje telemedicinsko spremljanih bolnikov, se je izboljšalo sodelovanje med bolniki in zdravstvenimi delavci. Odnos je lepo opisal eden od uporabnikov, pravi dr. Slemenik-Pušnik: »Končno nekdo skrbi zame, saj me ob poslabšanju zdravja sami pokličejo po telefonu!«. Bolniki tako postajajo vse bolj vključeni v skrb za lastno zdravje in prevzemajo del bremena zdravljenja na lastna ramena.

Sprejemanje telemedicinske storitve
Tako zdravstveni delavci kot bolniki, ki imajo osebno izkušnjo s telemedicinsko storitvijo, vidijo, da je ta uspešna pri obvladovanju kroničnih bolezni. Zdravstveni delavci predvsem zato, ker jim zbrani podatki omogočajo objektiven vpogled v stanje bolezni in s tem pravočasno in ustrezno ukrepanje.

V centru CEZAR so pred leti izvedli anketo med 364 uporabniki telemedicinske podpore (vključeni so bili tudi bolniki s sladkorno boleznijo) o zadovoljstvu s telemedicinsko storitvijo ter pri tem uporabljeno opremo. Bolniki so bili v splošnem zelo zadovoljni s to obliko podpore pri njihovem samozdravljenju na domu, saj so jo ocenili s 4,6 točkami na lestvici od 1 do 5.



Kdaj bodo telemedicino lahko spremljani vsi, ki bi jim to koristilo?
Telemedicinska podpora bolnikom s srčnim popuščanjem ni vgrajena v naš obstoječi zdravstveni sistem. Zdravstvena zavarovalnica ZZZS telemedicinskih storitev ne plačuje, bolnišnica kot javna institucija pa jih ne sme zaračunati pacientom, ki zato storitev prejemajo brezplačno. Zato že štiri leta te stroške pokrivajo tri institucije, ki zagotavljajo storitev: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Zdravstveni dom Ravne ter podjetje MKS d.o.o., Ljubljana, ki skrbi za tehnološko infrastrukturo in podporo uporabnikom storitve. Ti nosilci telemedicine na domu si še že nekaj let prizadevajo, da bi postalo telemedicinsko spremljanje bolnikov plačana storitev s strani zdravstvene ZZZS. Kljub prikazanim pozitivnim učinkom za bolnike in zdravstvene delavce zavarovalnica za enkrat ne kaže ustreznega in zadostnega posluha, da bi postale tovrstne storitve dosegljive bolnikom v Sloveniji.

Čas ob pandemiji COVID-19 je ustrezen, da razmislimo o pomenu in vlogi telemedicinskih storitev v normalnih in izrednih razmerah ter pričnemo aktivno vzpostavljati sistem zagotavljanja telemedicine, ki bo zagotavljal enakost v dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse prebivalce Slovenije ter omogočil, da se bomo bolj pripravljeni spopadali z naslednjimi epidemijami.