Tehnološka revolucija kot vojna napoved?

Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli doslej. Digitalizacija in globalizacija spreminjata naše življenje, dojemanje gospodarstva, politike, družb in varnosti. Tradicionalne politike izgubljajo moč, v vzponu so populistična in nacionalistična gibanja. Kako se spoprijeti z novo realnostjo?
Fotografija: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Uroš Hočevar

Unija ni nezlomljiva. To je pokazal brexit, svojevrstna streznitev za staro celino. Vzpon nacionalizma kaže, da temeljne vrednote tudi v tako stari kulturi, kot je evropska, niso samoumevne. Dejstvo je, da živimo v času sprememb, a kot je na nedavnem blejskem strateškem forumu dejal nekdanji predsednik republike Danilo Türk, je vedno bilo tako. Kar danes potrebujemo, tudi v Evropski uniji, je nova definicija solidarnosti, sicer po unija še naprej izgubljala legitimnost.

Nova realnost kliče po novi ureditvi

Stopnje rasti iz časa pred krizo še niso dosežene, rast je počasnejša, pa naj gre za gospodarsko rast ali zaposlenost. Razkorak med bogatimi in revnimi se medtem povečuje, večje razlike pa tradicionalno vodijo do nezadovoljstva in konfliktov.

Elon Musk: Rusija, Kitajska, kmalu bodo vse države močne v računalniški znanosti. Tekma za prevlado v umetni inteligenci na nacionalni ravni bo najverjetneje sprožila tretjo svetovno vojno.

Mnogi so, kot pravi generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurría, razočarani. V preteklosti ni bila zagotovljena enakomerna razporeditev bogastva in zdaj svet za to plačuje ceno. Ljudje, ki so bili doslej iz takšnih ali drugačnih razlogov izključeni, želijo nazaj in vračajo se skozi svoj glas na volitvah. Preveč ljudi meni, da je njihova prihodnost zagotovljena le, če iz nje izključijo druge, je bilo minule dni slišati na Bledu med razpravo o novi realnosti in tem, kako se z njo soočiti. Moč dobivajo desno usmerjene populistične stranke, še večji pečat kot njihovi volivci pa puščajo dejansko tisti, ki se volitev sploh ne udeležujejo. In teh je vse več. Da bi se lotili teh vprašanj, poudarjanje pomena konkurenčnosti, produktivnosti in rasti ne bo več dovolj. Nujno bo večjo pozornost nameniti redistribuciji ustvarjenega, še bolj pa večji vključenosti.

Kako odgovoriti na izgubo delovnih mest

Z razvojem robotike, umetne inteligence in algoritmov bodo izginila številna delovna mesta. V zahodnem svetu bo prihodnji dve desetletji na udaru od devet do 47 odstotkov delovnih mest, v Aziji pa bi lahko roboti zamenjali kar dve tretjini delavcev, pravijo ocene nekaterih ekonomistov.

Se bo družba znala spoprijeti s tem? Ima odgovor na vprašanje, s čim bo nadomestila izgubljena delovna mesta? Če s temi ne bo mogoče zagotoviti varnosti, jo bo namreč treba zagotoviti drugače. Edini odgovor oziroma predlog, doslej dan na mizo, je univerzalni temeljni dohodek (UTD). Tak široko dogovorjen znesek, ki bi ljudem omogočal dostojno življenje, bi hkrati zagotovil mir, in tega si, roko na srce, želijo tudi velike korporacije. Udeleženci blejskega foruma, ki so se dotaknili te teme, UTD sicer niso predstavljali kot idealne formule za uspeh, temveč kot edino, ki je bila doslej ponujena.

Podjetnik in računalničar dr. Aleks Jakulin: Hitler današnjega časa verjetno ni slikar, tako kot Stalin današnjega časa ni urednik, a oba sedita na kakšnem podpredsedniškem položaju v velikem podjetju, kjer prežita na svojo priložnost.

Iskanje tovrstnih rešitev bi moralo biti, so zatrjevali udeleženci razprave o novi realnosti, postavljeno v središče vseh političnih razprav, a da bi bilo iskanje resnično uspešno, morajo biti te razprave vodene na najvišjih ravneh. Četudi so spremembe človekove stalne spremljevalke skozi njegovo zgodovinsko pot, so te zdaj namreč vse hitrejše in postavlja se vprašanje, ali se lahko družba na spremembe, kot jih na primer napoveduje razvoj umetne inteligence, resnično dovolj hitro odziva. Za uspešne odgovore na tovrstne izzive bi bila, kot je poudaril podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, potrebna globalna vlada. Niti evropska ne bo dovolj. Kako visoko ceno parcialnih interesov in neusklajene politike na koncu plača posameznik, je najbolje pokazala zadnja finančna in dolžniška kriza, iz katere se je Evropa izvila precej počasneje kot bolj centralistično vodene Združene države Amerike. Na potezi so politične sile, a ni nujno, da sedanje, je bilo slišati na blejskem forumu.

Poziv mladim, naj se vključijo

Ob tem se je postavilo vprašanje, kako v prihajajoče spremembe, kreiranje prihodnosti bolj vključiti mlade. Začeti je treba že zelo zgodaj, meni podjetnica Terry Kennedy: »Otroke moramo prepričati, naj verjamejo v svoj potencial, mi pa moramo poskrbeti, da ga bodo lahko uresničili.« Brez zaupanja v prihodnost in lastne sposobnosti bo vsaka mlajša generacija manj vključena in bolj apatična.

Mladi tako danes lebdijo med dvema realnostma. Po eni strani jih politika ne zanima, po drugi pa je združena Evropa brez mej edina realnost, ki jo poznajo. S politiko večinoma nočejo imeti opravka, ravno nasprotno – močno se je otepajo. Toda Gurría je mlade pozval, naj se ne držijo ob strani, prepričani, da je vsa politika umazana. Morda prvi dan res ne bo tak, kot so si predstavljali, a njihov angažma je nujen. Timmermans je prepričan, da je ključ do večje vključenosti mladih v tem, da se jim da več odgovornosti. Tudi v številnih državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, so mladi našli rešitev, in ta moč, ki jo imajo, je navdušujoča, je dejal.

Uroš Hočevar
Uroš Hočevar

Premajhna podpora podjetništvu

Vse bolj se mladi navdušujejo tudi nad podjetništvom, vendar ne podjetja ne mladi pri tem ne dobivajo dovolj podpore. Če so bile banke pred krizo pri odobravanju posojil preveč velikodušne, so zdaj preveč konservativne, podjetniki pa so ob vsakem propadu nemudoma kaznovani, tudi če gre za prvi polom, ki bi ga sicer veljalo šteti kot izkušnjo. A radikalne spremembe bodo zahtevale radikalno mobilizacijo mladih in ti bodo morali postati bolj aktivni. To seveda ne pomeni, da ne obstajajo mladi, ki so zelo predani razvoju.

Mednje lahko štejemo dr. Matjaža Humarja, fizika, ki je na univerzi Harvard naredil preboj v medicini. Prvi je v človeško celico vgradil laser. Rešitev, ki se po opisu zdi kot nujna oprema za prihodnje rodove obiskovalcev festivalov tehno glasbe, ima povsem praktične aplikacije v medicini. Pomagala naj bi pri celjenju ran, prav tako v diagnostiki, odpravila naj bi denimo potrebo po zbadanju v prst in jemanju vzorcev krvi za merjenje sladkorja pri diabetikih.

Pasti (pre)hitrega razvoja

Preskromna vključenost mladih ni edina težava pri lovljenju ritma hitrega razvoja. Slednji namreč poleg novih priložnosti prinaša tudi tveganja. Vstaji robotov in umetne inteligence moramo prišteti še »revolucijo povezovanja«, ki se z vse večjimi koraki tihotapi v naše življenje.

Gospodarska rast je šibka, neenakost v družbi narašča. Osredotočenje zgolj na produktivnost ni dovolj, pozornost je treba nameniti tudi večji vključenosti, opozarja prvi mož OECD Angel Gurría.

Google, Facebook, Microsoft, Apple in še nekateri cvetijo v središču vrtinca te revolucije, saj skozi različne platforme srkajo in urejajo podatke o vsem in predvsem – o vseh nas. »Ko sem začel delati pri vojski, sem imel kar naenkrat dostop do cele vrste novih podatkov. Danes jih prostovoljno dajemo Facebooku zastonj, ko se prijavimo v njihovo storitev,« je dejal Mark V. Vlasic, profesor prava in filmski producent, ki je bil nekoč zaposlen tudi v Pentagonu in Beli hiši, prav tako v Svetovni banki, Združenih narodih in mednarodnih podjetjih. »Kdo izmed vas igra angry birds (priljubljena igra na pametnih telefonih; op. p.)? Je bila zastonj? Ste opazili oglase? Vedno, ko si na pametni telefon naložite zastonj aplikacijo, sami postanete produkt,« je Vlasic odstrl zaodrje trga aplikacij, ki bo postalo z nadaljnjim razvojem algoritmov in umetne inteligence še bolj učinkovito pri trženju vseh nas – za dobičke peščice tehnoloških velikanov.

Vprašati se moramo, koliko moči imajo danes sploh še vlade. Kako bodo kos novi generaciji multinacionalk, ki nadzorujejo vse večjo količino podatkov, z rastočo goro gotovine, na kateri sedijo, pa držijo v rokah močnejše finančne karte od mnogih suverenih držav? So pri Googlu oziroma Alphabetu trenili z očmi, ko jim je evropska komisija zaradi prirejanja rezultatov iskalnika naprtila 2,4 milijarde evrov kazni? Komajda. Letos bodo verjetno ustvarili več kot sto milijard dolarjev prihodkov in okoli 20 milijard čistega dobička, podobno kot Microsoft. Facebookov dobiček bi lahko letos presegel 13 milijard dolarjev, Applov pa 46 milijard dolarjev, s čimer se kosa s slovenskim BDP, ki ga v enem letu ustvari približno dva milijona ljudi.

Uroš Hočevar
Uroš Hočevar

Tehnologija kot grožnja?

Podjetja se ukvarjajo z blaginjo ljudi samo toliko, da si zagotavljajo stranke. »Ne služijo nam, ampak sama sebi,« je prepričan dr. Aleks Jakulin, računalničar, podjetnik in nekdanji profesor, ki se zanima predvsem za umetno inteligenco. »Hitler današnjega časa verjetno ni slikar, tako kot Stalin današnjega časa ni urednik, a oba sedita na kakšnem podpredsedniškem položaju v velikem podjetju, kjer prežita na svojo priložnost,« vidi Jakulin premik v razmerju moči med vladami in podjetji, pri čemer opozarja, da je doslej še vsaki tehnološki revoluciji sledila vojna. »Najboljši način za preprečitev vojne je, da jo napoveš,« še dodaja. In prav to je na twitterju te dni storil prvi mož Tesle Elon Musk, ki pravi, da bo tretjo svetovno vojno sprožila umetna inteligenca.

Več iz rubrike