Tehnologija: Sprehod po prihodnosti

Pametna dnevna soba, ki se bo na ukaz spremenila v malo kinodvorano, pametne pečice in hladilniki, ki bodo samostojno nadzorovali roke uporabe in pri trgovcih obnavljali zaloge hrane. Ob pametnih telefonih, prenosnikih in fotoaparatih so tokratni berlinski sejem IFA zavzele pametne povezane naprave, ki bodo v prihodnjih letih krojile in bogatile čedalje večji del vsakdana.
Fotografija: Arhiv avtorja
Odpri galerijo
Arhiv avtorja

Z ulic nemške prestolnice, kjer so še danes vidne brazgotine preteklosti, smo želeli vstopiti v prihodnost, a smo pristali na 159.000 kvadratnih metrov velikem gradbišču. Tudi drugi medijski dan ni bilo bistveno drugače. Berlinski elektronski sejem IFA, na katerem je letos razstavljalo več kot 1800 podjetij, se je novinarjem v vsem svojem sijaju prikazal šele prejšnji petek – na dan odprtja vrat za množice, ki so lahko videle največ novosti na področju povezanih pametnih naprav, katerih število v svetu naj bi v prihodnjih petih letih zraslo za več kot dvakrat na več kot 50 milijard. Najbolj so navdušile rešitve na področju pametnega doma.
Pri Panasonicu so tako pripravili demonstracijo pametne dnevne sobe, katere prebivalci bodo lahko zleknjeni na kavč spreminjali svojo okolico. »Hej, Google, zvišaj glasnost na televiziji!« In zgodilo se je. »Osnovna ideja je poenostavitev vsakdanjega življenja. Možnost, da lahko z enim ukazom spremenimo več nastavitev hkrati,« Paul Williams iz Panasonica ni skrival navdušenja po demonstraciji priprav na filmski večer. Na glasovni ukaz so se spremenile nastavitve zvoka in slike na televizijskem sprejemniku, na katerem se je med spuščanjem žaluzij zavoljo primerne zatemnitve prostora začel predvajati film. »V prihodnosti bo vse še bolj personalizirano,« je prepričan Williams.

Arhiv avtorja
Arhiv avtorja

 

Nihče ne ve, kaj početi s povezanimi napravami

A prihodnost resnično uporabnih pametnih domov, ki bodo lajšali vsakdan lastnikov, še ni tako blizu. Obrisi njenega potenciala se za zdaj kažejo zgolj v obrisih čedalje večjega števila povezanih naprav. »Normalno, da smo se tudi sami lotili razvoja pametnih in povezanih naprav. Preprosto zato, ker se grejo to vsi,« je dejal eden izmed sogovornikov. »Mislim, da je tu prihodnost, toda iskreno rečeno, danes večina proizvajalcev še ne ve natančno, kaj v resnici počne,« je še dodal.

1300 milijard fotografij so lani posneli pametni telefoni, ki na tokratnem sejmu IFA niso pritegnili največ pozornosti.

To je priznal tudi Denis Oštir, vodja korporativnega komuniciranja iz Gorenja:
»Podatki, ki jih prek pametnih naprav danes prejemamo proizvajalci, so precej bolj pomembni od funkcionalnosti, ki jih povezane naprave omogočajo kupcem.« Kar seveda ne pomeni, da ne bo v prihodnje povsem drugače.
Med vizijami pametne kuhinje, ki so bile na ogled na berlinskem sejmu IFA, so svojo predstavili tudi pri južnokorejskem Samsungu, kjer so prepričani, da bodo nove generacije več časa kot na prostem preživljale v lastnih domovih. Osrednji prostor teh naj bi postajala kuhinja. Kar 73 odstotkov milenijcev se namreč najraje zabava doma, pri čemer menda skoraj četrtina teh v svoji kuhinji gosti prijatelje vsaj enkrat na teden. S pametnim hladilnikom, ki sestavlja recepte, pečico, ki se razdeli na dva dela, in drugimi napravami naj bi to postajalo vse lažje. In medtem ko bo nekoč pametni hladilnik sam opozarjal na bližanje konca roka uporabe živil na svojih policah, ki jih bo v navezi z lokalnimi trgovci tudi popolnjeval ter v komunikaciji s pečico in štedilnikom oblikoval naslednji obrok, bodo lastniki uživali na kavču pred televizijskim zaslonom z ločljivostjo 8k.

Arhiv avtorja
Arhiv avtorja

 

Televizijska revolucija?

Tehnologija 8k ni bila predstavljena prvič. Prav tako ne gre za neko revolucijo na področju televizijskih zaslonov, oznaka 8k pomeni navsezadnje štirikrat večjo gostoto pik od trenutno vse bolj razširjene tehnologije 4k. Toda prvič kaže na to, da bo tehnologija dostopna kupcem – z dovolj globokimi žepi, seveda.

Minh Chau Le Thi, Sony: Ne izplača se kupiti televizorjev s tehnologijo 8k. Preprosto so predragi, poleg tega zanje še ni ustreznih vsebin.

Z novostjo se je poleg proizvajalcev LG, Sharp in Vestel najbolj bahal Samsung, ki naj bi proti koncu leta v trgovine že poslal prve primerke tehnologije 8k. Pri južnokorejskem tehnološkem velikanu so šli še korak dlje in v televizijske sprejemnike z ločljivostjo 8k namestili še izredno zmogljiv procesor, ki naj bi s pomočjo umetne inteligence prilagajal vsebine nižjih ločljivosti – na primer iz HD v 8k. Na demonstraciji je to počel precej dobro, toda mnogi so prepričani, da na stojalih v dnevnih sobah po svetu ne bo več tako dobrih rezultatov. Kupci televizijskih zaslonov z ločljivostjo 8k bi tako utegnili biti kar nekaj let prikrajšani za užitke, ki bi jim jih lahko nudila njihova nova pridobitev. Pri Samsungu so sicer napovedali, da bo v ločljivosti 8k predvajan prenos finala Lige prvakov v letu 2019 in olimpijske igre iz Tokia leta 2020.
Dotlej bosta s svojimi različicami tehnologije 8k na trg prišla tudi velika Samsungova konkurenta Panasonic in Sony, katerih televizijski zasloni so redno med najbolje ocenjenimi. »Televizija 8k? To je samo oznaka, to je letošnji Samsungov gimmick (novost, katere namen je pritegniti pozornost, op. p.),« je zamahnila z roko Minh Chau Le Thi, ki je bila na sejmu navzoča na razstavnih prostorih Sonyja, ki je, zanimivo, na sejmu predstavil povsem novo kamero 8k. Sogovornica je bila kljub temu neomajna. »Danes se ne izplača kupiti takšnih televizorjev. Ko bodo prišli v trgovine, bodo preprosto predragi, poleg tega zanje ne bo ustreznih vsebin,« je naštevala in nadaljevala: »Tudi mi imamo svoj gimmick. Ste videli našega robotskega kužka?« Pogled je usmerila proti polkrogu ljudi, ki so strmeli v dva živahna robotska štirinožca.
Za pozornost in za kupce se borijo vsi razstavljavci na sejmu. Sony je na tem področju dobro opravil svojo nalogo. Vsi so namreč videli, govorili in si zapomnili robotskega psa Aibo, ki laja, se dobrika, sede na ukaz in da tačko. Že zdaj je sicer jasno, da ne bo velik prodajni hit, kar nakazuje že cena. Eden stane 3000 dolarjev (okoli 2500 evrov – toliko kot izredno dobro karbonsko dirkalno kolo), kupcem je za zdaj na voljo samo v ZDA, na trgovske police v Evropi pa ga menda ne bo.

Arhiv avtorja
Arhiv avtorja

 

Ogromne Turke načenja kriza

Novosti je bilo kar nekaj. Od tako obskurnih, kot je iRing – obroček za lajšanje rokovanja s pametnim telefonom –, ki je po novem narejen tako, da dopušča brezžično polnjenje pametnih telefonov, do Philipsovega naglavnega traku, ki z oddajanjem posebnih frekvenc pričara krepčilen spanec. Isti proizvajalec se je predstavil tudi z 49-palčnim ukrivljenim zaslonom 5k za ljubitelje računalniških iger.

Denis Oštir: Podatki, ki jih prek pametnih naprav danes prejemamo proizvajalci, so precej bolj pomembni od funkcionalnosti, ki jih povezane naprave omogočajo kupcem.

Acer je medtem predstavil 14-palčni prenosnik sfift 7, ki je trenutno najtanjši in med najlažjimi na trgu. Huawei pa je predstavil zmogljiv, a hkrati izredno ugoden (350 evrov) pametni telefon honor 10. Kako dobro bo šel v prodajo, bo odvisno tudi od kakovosti fotoaparata, ki je običajno eden glavnih faktorjev za odločitev o nakupu pametnega telefona – samo lani je bilo s pametnimi telefoni posnetih 1300 milijard fotografij.
Na sejmu je bilo mogoče opaziti tudi ogromne razstavljavce, katerih znamke so v Sloveniji tako rekoč neznane. Eden izmed njih je Vestel, turški proizvajalec televizijskih zaslonov in gospodinjskih aparatov – vse od pralnih strojev in hladilnikov do mešalnikov. »Delamo televizijske in gospodinjske aparate za celo vrsto blagovnih znamk,« nam je pojasnil direktor Vestelove španske divizije José Maria Vazquez. Na vprašanje o tem, za katere znamke vse proizvajajo televizijske sprejemnike in gospodinjske aparate, Vasquez ni dal odgovora. »Zaradi dogovorov o zaupnosti vam imen partnerjev žal ne morem razkriti.« Zagotovo jih ni malo. S tekočih trakov tovarne na jugu Turčije se na leto zapelje 18 milijonov enot televizijskih sprejemnikov in gospodinjskih aparatov. Je turška kriza, ki se kaže v bistvenem padcu vrednosti lire, kar bi lahko pocenilo izdelke, proizvedene v Turčiji, priložnost za Vestel? »Ne bi rekel. Veliko surovin in polproizvodov kupujemo v dolarjih, kar je danes za nas precej dražje kot še pred nekaj meseci.«
Medtem ko se Turki soočajo s krizo, se večina drugih igralcev tehnološkega sveta sooča z izzivi pametnih naprav in povezljivosti, ki naj bi v prihodnje močno olajšali življenje uporabnikov – a ga za zdaj še ne, vsaj ne bistveno.

Več iz rubrike