Team-building: Najpomembnejša smernica v globalnih podjetjih

Team-building je kot mantra, ki jo slišimo vse pogosteje, in skoraj ni resnega podjetja, ki svojih zaposlenih ne napoti na kakšen program team-buildinga. Deloittova raziskava »Globalni trendi človeškega kapitala« je pokazala, da je razvoj timov najpomembnejši trend v globalnih podjetjih leta 2016. In team-buildingi so namenjeni prav temu. Pred leti so bili team-buildingi pravi modni krik, ki so ga uporabljala številna podjetja. A kot pravi Dani Polajnar, direktor Teambuilding Akademije (TBA), ki je del mreže Catalyist Global, ta pa združuje najboljše team-building organizacije sveta, je treba ločiti med team-buildingom v smislu zabave in team-buildingom kot izobraževanjem. »Pred leti je bil modni krik predvsem navdušenje nad modernimi sindikalnimi izleti, ki pa se danes zmanjšuje. Se pa podjetja vse bolj zavedajo dodane vrednosti izobraževalnih delavnic team-buildinga,« pojasnjuje Polajnar.

S team-buildingi lahko rešimo marsikatero težavo

Programi team-buildinga, ki lahko (odvisno od števila udeležencev, vrste dogodka in časa trajanja) stanejo od 500 pa do več tisoč evrov, so zagotovilo, da se bo v timu zgodil neki premik. »Ali se bodo rešili konflikti, premagale določene težave, povečala povezanost tima ... Preden se lotimo izvedbe team-buildinga, vodilne v podjetju vprašamo, kaj je njihov cilj,« razlaga Polajnar. Cilji so namreč različni – korporacija, ki na program team-buildinga pripelje tisoč ljudi, ima drugačen cilj od, recimo, podjetja s 15 zaposlenimi. Kljub temu pa je podlaga za učinkovito timsko delo v vsakem podjetju enaka. »Temelji na zaupanju med člani ekipe,« pojasnjuje.

Poudarja tudi, da team-building ni dogodek, ampak dolgotrajen proces vzpostavitve tima: »Gre za dolgoročen razvoj ekipe, kar je treba načrtovati«. Povsem zgrešeno je misliti, da z enkratnim dogodkom podjetje lahko doseže zelo velike spremembe. »Težava pa je, da velika večina ponudnikov team-buildinga obljublja prav to,« opaža.

Koristi, ki jih ima podjetje od team-buildina, se sicer ne da ovrednotiti s številkami, se pa zgodijo določene spremembe: »Ljudje, ki delajo kot ekipa, so pri svojem delu učinkovitejši. Pri tem pa tudi lažje in raje delajo drug z drugim in so za delo bolj motivirani. To je »win-win« situacija za oboje – podjetje in zaposlene. Team-building je najlažja pot do timskega dela.« Dodaja tudi, da primerov, ko cilj z delavnico ni bil dosežen, načelno ni: »Na vsaki delavnici ali programu se zgodi neki preboj. Vendar če je ekipa zelo konfliktna, ne priporočamo preveč aktivnih ali stresnih programov team-buildinga, saj je prvi pogoj medsebojno zaupanje, ki ga lahko postopno zgradimo z nizom timskih delavnic.«

Od kitajske vojaške strategije do športa

Odličen primer takega modernega programa je »Umetnost vojne«, ki temelji na starodavni kitajski vojaški strategiji. Napisal jo je kitajski general, strateg in filozof Sun Tzu, uporabna pa je tudi v sodobnem menedžmentu, predvsem za velike ekipe. Polajnar pojasnjuje, da z aktivnim pridihom kitajske filozofije ekipe fizično iščejo skrite staro-kitajske strategeme in pri tem z moderiranim procesom razmišljajo o podobnosti med kitajskimi modrostmi vojskovanja in konkretnimi poslovnimi izzivi v njihovem poslovnem okolju.

Vse več podjetij svoje zaposlene želi povezati tudi s skupnim športnim udejstvovanjem. S tem ni nič narobe, vendar mora biti program team-buildinga takšen, da je blizu vsem članom ekipe: »Če samo enemu v ekipi ni do veslanja ali pohoda je bolje, da poiščemo neko drugo aktivnost, saj je pogoj za resen premik v timskih odnosih prisotnost vseh članov tima, predvsem pa njihovega vodje.«

Skriti potencial

Vsi zaposleni nad takšnimi delavnicami niso navdušeni – nekaterim se to zdi potrata časa, prepričani so, da se v timu ne bo nič spremenilo in da je to zgolj strošek. Na takšne opazke odgovarja, da je »največja zaloga človeškega kapitala v podjetju skrita v odnosih med ljudmi in ne v ljudeh samih. Sinergični učinek povezanosti, ki jo lahko dosežemo s team-buildingom, je skriti potencial, ki ga je v podjetjih vredno izkoristiti.«