Talentov iz tujine 
ne znamo privabiti

Slovenija se je v izdaji globalnega indeksa konkurenčnosti talentov (GTCI) po strokovno-tehničnih sposobnostih zaposlenih uvrstila na 15. mesto, skupno pa je zasedla 27. mesto med 118 državami. Težave imamo pri zadrževanju svojih in privabljanju talentov iz tujine. »Znanje očitno imamo, vendar ga ne znamo izkoristiti. Znanje brez izkoristka pa ni veliko vredno,« je uvrstitev komentiral direktor Adecca Slovenija Miro Smrekar.

Svetovni indeks, ki ga vsako leto izračuna poslovna izobraževalna ustanova Insead v sodelovanju s Skupino Adecco in singapurski inštitut za vodenje človeških virov Human Capital Leadership Institute, meri, kako države ustvarjajo, privabljajo in zadržujejo talente, obenem pa zagotavlja vir za odločanje o strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov.

Tema letošnje, četrte izdaje indeksa, ki ga poleg stebra poklicnih in tehničnih veščin sestavljajo še stebri spodbude, privabljanja, rasti, zadrževanja in splošnega znanja, je Talent in tehnologija: Oblikovanje prihodnosti dela. Poročilo raziskuje posledice tehnoloških sprememb na konkurenčnost talentov in razkriva, da, medtem ko delovna mesta na vseh ravneh še naprej nadomeščajo stroji, tehnologija ustvarja tudi nove priložnosti. Raziskava po Smrekarjevih besedah prihaja v pravem trenutku za Slovenijo, saj smo se v preteklih letih ukvarjali predvsem s pokriznimi ukrepi in reševanjem tedaj nastalih situacij, zdaj pa je čas, da se usmerimo v prihodnost.

Reuters

Prehiteli Hrvaško, Italijo in Madžarsko

Slovenija bi se morala zgledovati po Švici, ki je zibelka dobrih praks, ter Estoniji in Finski, ki sta ji podobni po velikosti.

V raziskavi sta najvišje uvrščeni Švica in Singapur, sledijo Velika Britanija in ZDA, v prvi deseterici so tudi Švedska, Finska, Danska in Norveška. Glavni raziskovalec pri sestavi indeksa Eduardo Rodriguez-Montemayor je pojasnil, da se je Slovenija na lestvici odrezala dobro, presegla je vse sosednje države razen Avstrije: »V regiji južne in vzhodne Evrope je boljša od Italije, Hrvaške in Madžarske. Zato bi si lahko zagotovili nove trge. Bi pa lahko izboljšali privlačnost za (tuje) talente.« »Samo Češka, ki je na 23. mestu, je po indeksu pred nami, in Estonija, ki je na 20. mestu, prekosili smo tudi Španijo in Italijo. Nas pa nekatere države dohitevajo, predvsem Poljska,« je dodal Smrekar.

Rodriguez-Montemayor meni, da bi Slovenija vzore morala iskati v Švici, ki je zibelka dobrih praks, ter Estoniji in Finski, ki sta ji podobni po velikosti: »Estonija je po BDP na prebivalca še vedno revnejša od Slovenije, vendar se hitro prilagaja digitalni ekonomiji in bo prehitela nekatere države. Finska ima odličen izobraževalni sistem, ki omogoča prilagodljivost, kar je pomembno za prilagajanje novi ekonomiji.«

Prav Estonija je zadnje čase priljubljen cilj bega možganov. Eden od razlogov je tudi kakovost življenja tam, ali kot pravi Rodriguez-Montemayor: »Visokoizobraženi se selijo v države, kjer imajo na voljo dobro infrastrukturo in povezljivost informacij, vozlišča znanja in podobno, skratka, v okolje, kjer lahko inovirajo.« Pravi, da s tem države dobijo nove možgane, a le, če zagotavljajo rast, razvoj, s čimer se poveča dostop do znanja.

Izziva izobraževalna in zaposlovalna politika

Reuters

Slovenija se sicer od najvišje uvrščenih držav razlikuje po stebru privabljanja (tujih) talentov, možnosti za izboljšave pa so tudi pri stebru spodbud; v regulatornem in tržnem okolju, ki omogoča razvoj talentov. Pri slednjem sta velika politična izziva izobraževalna in zaposlovalna politika, v katerih se kažejo spremembe v organizaciji, modelih dela in veščinah, ki se pojavljajo v gospodarstvu 21. stoletja. Brez povezanosti zainteresiranih strani pa nobena tako velika politična reforma ne bo uspešna, ugotavlja raziskava. »Regulatorno-tržno okolje nam še ne omogoča dovolj razvoja talentov in spodbude za privabljanje tujega znanja. Davčne in druge ureditve so ena glavnih ovir, da ne moremo v Slovenijo pripeljati tujih strokovnjakov,« pravi Smrekar. Tudi sicer v Adeccu menijo, da sta dojemanje in razumevanje podjetnosti pri nas med največjimi ovirami. Prav tako menijo, da gre državi bolje, če ima talente, zato je treba iskati načine, kako jih zadržati. Za to pa da je treba spremeniti izobraževalni sistem, ki bo ustrezal potrebam trga. »Nismo več v dobi industrializacije, da bi se prilagodili spremembam, pa potrebujemo nov izobraževalni sistem,« opozarja Rodriguez-Montemayor. Smrekar pri tem dodaja, da bi sistemu izobraževanja dodali mehke veščine in sposobnosti, kot so podjetniška kultura, vseživljenjsko učenje, sposobnost odločanja, reševanje kompleksnih situacij in sodelovanje. Sicer pa priporočajo še stalno usposabljanje zaposlenih, za mlade zagotavljanje možnosti usposabljanja na delovnem mestu in usposabljanje za digitalno dobo.

Na pragu multikariernosti

Kar zadeva prihodnost dela, Rodriguez-Montemayor opozarja, da je delo za polni delovni čas pod vprašajem in da služba za vse življenje ne obstaja več – uveljavila se je multikariernost. Primer tega je Danska, ki ima prožen delovni trg: »Podjetja lahko hitro ustvarjajo in ukinjajo delovna mesta, ljudje pa lahko službo hitro menjajo, pri čemer jim niso kratene socialne pravice. Slovenija se tako mora naučiti, kako živeti z novo ekonomijo in novim modelom dela.«

Slovenija se mora naučiti, kako živeti z novo ekonomijo in novim modelom dela.

Za Svet kapitala je povedal tudi, da delovnih mest, kot jih poznamo danes, čez dvajset let ne bo več: »Nihče si ni mislil, da bo nekoč novo delovno mesto 'učitelj uporabe družbenih medijev', pa ga imamo.« Pravi tudi, da bo delovni proces organiziran kot projekt, pri katerem bodo iskali raznoliko znanje.