Sveti gral so premožni gostje

Pred kratkim objavljena anketa s podatki za leto 2015 je pokazala, da je v Ljubljani med vsemi tujimi gosti 20 odstotkov poslovnih gostov, povprečno v Sloveniji pa je poslovnih gostov deset odstotkov. Poleg visokega števila je v poslovnem turizmu pomenljiv tudi znesek, ki pride iz tujine v našo državo. Ocene, koliko en gost zapravi v treh dneh kongresa, v Sloveniji kažejo, da od 1350 do 1500 evrov. Povprečno torej 475 na dan za nastanitev, prevoz, transfer in osebno potrošnjo.

Oceniti, koliko denarja je še mogoče črpati iz poslovnega turizma, je žal nemogoče. Na isti lokaciji strošek za gostovanje osebe lahko znaša od 500 do 3000 evrov. Vse je odvisno od dodatne spremljevalne ponudbe. V primeru sponzorjev so dodatni pozitivni učinki na BDP še višji. Na posebnih poslovnih srečanjih in motivacijskih potovanjih, ki so enkratno pripravljeni za določeno skupino gostov, so cene lahko še višje, a teh je v Sloveniji najmanj.

Koliko kongresov bo Slovenija gostila v prihodnosti, je velikokrat odvisno tudi od posameznikovih osebnih poznanstev in njegove zavzetosti, pravi Miha Kovačič, vodja Kongresnega urada Slovenije. Poglejmo primer: 28. 9. bo v Sloveniji svetovni kongres športne medicine, ki bi moral biti prvotno v Istanbulu, a so se organizatorji zaradi nemirnih razmer v regiji odločili za premik dogodka. Zakaj prav v Ljubljano? »Ker je naša predstavnica v tem združenju dr. Petra Zupet proaktivna v številnih telesih, zato so njen predlog, da naj bo dogodek v njeni rodni državi Sloveniji, upoštevali. Prepričan sem, da je veliko naših ljudi aktivnih v različnih organih, kjer lahko predlagajo lokacijo kongresov in srečanj. Žal se tega, kaj vse lahko naredimo drug za drugega, ne zavedamo.«

Poslovni turizem je pomemben tudi zaradi širše promocije. »Poslovni gostje svojim prijateljem in znancem doma ne razlagajo o vsebini kongresa, ampak o svojih vtisih o državi.« Marsikdo od poslovnih gostov svoje potovanje podaljša ali pride prej, kar še povečuje pozitivne učinke na turizem. Nad Slovenijo so vsi navdušeni, predvsem zaradi drugačnih pričakovanj. Zanimiv je podatek, da je po podatkih državnega statističnega urada (Surs) 58 odstotkov turistov povedalo, da je njihov splošni vtis o Sloveniji boljši, kot so pričakovali. »Med poslovnimi gosti je ta številka verjetno še višja, saj niso oni tisti, ki izberejo državo, ampak njihov delodajalec, ki jih pošlje na konferenco ali srečanje, zato so pričakovanja še manjša, presenečenje pa še večje. Žal veliko podatkov o poslovnih gostih ni, saj statistični urad podatke o turistih zbira v poletnih mesecih, ko je poslovnih turistov najmanj,« pravi Kovačič.

Nekaj težav imamo po njegovih besedah tudi s kapacitetami. »Če bi objekt na Brdu, ki ga je zgradila politika, stal na Bledu, bi bil veliko bolj koristen za kongresni turizem. Naše stranke so nad njim navdušene, a ga ne najamejo, ker ni praktičen.« Sicer sta največja kongresna centra Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče, ki sprejmeta od 2000 do 2200 gostov. Največja hotelska dvorana je dvorana Evropa v hotelu Bernardin, ki lahko gosti 1100 ljudi. Dvorana v Unionu je za 850 ljudi, potem pa je že Brdo pri Kranju, ki pa ima žal le 78 sob, kar je premalo za organizacijo kakšnega večjega dogodka.

Zanimiva kongresna središča v bližini

V naši okolici je bilo dolga leta največje in najbolj obiskano poslovno središče Dunaj, a je letos prvo mesto po številu dogodkov prvič prevzel Berlin. Dubrovnik je tudi zelo veliko in uspešno središče kongresnega turizma, ki je razen v glavnih poletnih mesecih poln kongresnih turistov, saj imajo več tisoč kapacitet, zato Dubrovnik živi od poslovnih srečanj, in ne od običajnega turizma. V Evropi pa imajo kapacitete za največja kongresna srečanja za več deset tisoč udeležencev le Berlin in Budimpešta.

Seznam jesenskih konferenc

• Innovative smart grid technologies, mednarodna konferenca: Cankarjev dom, 10.-12. oktober
• Zlati boben, 23. oglaševalski festival: Ljubljana (Ljubljanski grad), 18.–21. oktober
• Poslovna konferenca Portorož: Hotel Bernardin, 17.–18. november
• SEMPL, osemnajsta konferenca medijskih trendov: Portorož (GH Bernardin), 24.–25. november

Komentar: Tretje Oko: Miha Kovačič, vodja Kongresnega urada Slovenije

»V Ljubljani manjka poslovni hotel«

Dvajset odstotkov vseh turistov, od katerih vsak zapravi desetkrat več na dan kot povprečen turist v prestolnici, je kar veliko.

Osebno ocenjujem, da je teh gostov še več. A število niti ni tako zelo pomembno. Pomembneje je, koliko zapravi en gost. Delodajalec osebi, ki jo pošlje na poslovne srečanje ali konferenco, običajno ne kupi najcenejše karte. Ker gre za službeno potovanje, sta potrebna mir in prostor za delo, zato so poslovni gosti vedno nastanjeni v boljših in precej dražjih hotelih. Poleg prevoza in prenočišča pa denar zapravijo tudi za večerje, prevoze po mestu, darila … Razlika v porabljenem denarju med Korejcem s fotoaparatom za vratom in gostom s poslovnim kovčkom je velika. Podatki o številu gostov v tem primeru zato ne povedo veliko. Ali pa če si morda v Sloveniji želimo le čim več gostov, ne pa čim več prihodkov od gostov? Slovenija ni narejena za množični turizem. Iskati moramo goste z visokimi dohodki, a moramo zanje ponudbo tudi profilirati.

Kaj pa iščejo takšni gostje?

Za potrebe kongresnega turizma manjka v Ljubljani velik poslovni hotel z veliko kongresno dvorano. Največji hotel, ki ima tudi kongresno dvorano za tisoč ljudi, je Bernardin v Portorožu. Za potrebe poslovnih srečanj in motivacijskih potovanj pa je pomembno pripraviti unikatne ponudbe z neponovljivo izkušnjo, ki jo poslovni gostje iščejo zase, svoje sodelavce ali poslovne partnerje.

Kako uspešna je Slovenija v poslovnem turizmu?

Obstaja le seznam znanstvenih dogodkov po državah, imenovan lestvica ICC (https://www.icc.or.at). Po tej lestvici sta Slovenijo prehiteli Hrvaška in Srbija, kar se ne bi smelo zgoditi, a se žal je, ker se ne znamo povezovati. Slovenija je glede na ponudbo najprimernejša za manjše kongrese in srečanja do 50 udeležencev, primerne destinacije pa so Soča, Bohinj, Piran … Sprejeti več kot 300 gostov pa je že logistični izziv.

Prednosti slovenskega turizma

• Nova destinacija
• Dostopnost: lahka dostopnost različnih krajev znotraj Slovenije in kratek čas potovanja do Slovenije
• Cena za kakovost storitve: smo 30 odstotkov cenejši kot Avstrija in Italija
• Izkušnje: Cankarjev dom ima 30-letno zgodovino v pripravljanju kongresov, Hotel Union pa stoletno
• Kulinarika: imamo dobro klimo za vegetacijo in zato svežo domačo organsko hrano

Slabosti našega kongresnega turizma

• Letalska dostopnost: nekoliko nas rešuje bližina frekventnejših letališč v Benetkah in Zagrebu
• Premalo profilirana ponudbe: ne znamo se odločiti, ali bi radi imeli turiste pohodnike, zdraviliščnike, kongresnike, kulturnike ali kulinarike
• Premalo povezanosti med ponudniki: vsak hotel skrbi le za svoje interese, pri organizaciji večjih mednarodnih projektov bi bilo sodelovanje med njimi nujno

Lokacije za poslovna srečanja

• Fondijeva farma brancinov
• Oljarna Lisjak
• Večerja v Lepi Vidi
• Teambuilding na Ljubljanskem gradu
• Rafting v Bohinju in degustacija sirov
• Večerja pri Ani Roš v Piranu, kjer na plaži skuha večerjo; mize so postavljene na ulici, ki jo zvečer ob plimi zalije voda, a le toliko, da si gostje zmočijo prste na nogah, na kar so pred plimo opozorjeni
• Dvorec Mokronog