»Stroškov trenutno ne plačujemo z denarjem, ampak z življenjem«

Ko sem lani govoril z vašim kolegom Diegom Pavío, Špancem na čelu InnoEnergyja, mi je zatrjeval, da imate v vašem portfelju startupov že tri nastajajoče »samoroge«, torej startupe, ki bodo presegli vrednost milijarde evrov, in to naj bi se zgodilo pred letom 2025, a konkretnih podjetij ni želel imenovati. Lahko zdaj že omenite katero?

Vsekakor v oči bode izjemna zgodba Northvolta, podjetja, ki se je lotilo razvoja najbolj čistih in do okolja prijaznih avtomobilskih baterij, ki jih bomo še kako potrebovali, ko bodo električna vozila zavzela ceste. (V juniju je družba Northvolt pri investitorjih zbrala dodatno milijardo dolarjev, kar zadostuje, da na Švedskem začne graditi tovarno – to bo prva tovarna avtomobilskih litij-ionskih baterij v Evropi, op. p.). To bo še velika zgodba. To je podjetje, s katerim se res lahko pohvalimo in je naš prvi samorog. A ne bo edini.



Še eno zanimivo podjetje v našem portfelju je estonska družba Skeleton Technologies, ki se prav tako ukvarja s shranjevanjem energije, in sicer razvija t. i. superkondenzatorje na osnovi grafena. In tudi ta bo zagotovo postala samorog, že zdaj je temu zelo blizu. Edino, kar jo še ločuje od tega dosežka, je prva dolgoročna pogodba z enim od velikih proizvajalcev originalne opreme (OEM). Ima pa že sklenjene dogovore o uporabi njenih rešitev v posameznih prometnih projektih (podpisali so na primer pogodbo, da bo njihova rešitev vgrajena v 114 tramvajev, ki bodo vozili po ulicah nemških mest).
 

Verjetno ni naključje, da sta podjetji, ki ju omenjate, z istega področja, čeprav ponujata različni rešitvi.

Ne, res ne. Shranjevanje energije je ključno vprašanje. Tu bomo morali v razvoju narediti močan preboj, če želimo udejanjiti ambiciozne načrte o električni mobilnosti in trajnostni rabi energetskih virov.

Jakub Miler

Dokler tega vprašanja ne rešimo, je učinkovita raba obnovljivih virov energije precej omejena. In ta prehod na čistejše vire energije je izjemno drag. Kdo naj prevzame stroške?

Bom odgovoril malo drugače. Niso veliki zgolj stroški prehoda. Enormni so tudi stroški neprehoda, ki jih plačujemo že zdaj. Ne plačujemo jih z denarjem, ampak z onesnaženim zrakom, ki uničuje naše zdravje in povzroča na milijone prezgodnjih smrti. Plačujemo torej izjemno visok račun, račun, ki posredno povzroči za petsto milijard evrov škode na leto, to je kot polovica poljskega BDP oziroma trije odstotki BDP Evropske unije. Toliko nas stane bivanje v onesnaženem mestnem okolju zaradi slabe kakovosti zraka, ki jo povzročajo izpusti ogljikovega dioksida, ker vozimo dizelska vozila, kurimo smeti in uporabljamo stare sežigalnice. To nas res veliko stane – to je vzrok ene od vsakih desetih prezgodnjih smrti.
 

Bi morali to ljudem bolj nazorno predstaviti? Zdi se, da razumemo stroške le, ko se pokažejo v naši denarnici, ne pa, če jih plačujemo z zdravjem in degradiranim okoljem. Spomnimo se protestov v Parizu, ki so se začeli prav zaradi zajetnejših računov za čistejšo energijo.

Da, to je področje, na katerem tudi mi kot investitorji v nove energetske rešitve nismo uspešni. Očitno toliko pozornosti namenjamo tehnologiji in posamičnih rešitvam, da je nekaj zmanjka pri komunikaciji z družbo, saj se zdi, da nimamo dovolj njenega razumevanja. Celoten proces prehoda na čistejše vire energije potrebuje še nekakšne družbene inovacije, ki bodo spodbudile ljudi, da bodo nove rešitve sprejeli in uporabljali. Pravzaprav mislim, da je to področje, kjer se bodo v prihodnosti iskale inovacije – kako vzpostaviti modele, ki bodo posameznika motivirale, da bo sprejel nove načine ravnanja in nove rešitve v energetiki. To je tisto, kar potrebujemo, da bo lahko prehod uspel – podporo vse družbe.
 

Že leta poslušamo, kako fantastično se znižuje cena energije iz obnovljivih virov. Cena za proizvodnjo sicer res pada, a uravnavanje proizvodnje in porabe je tu precej težavno. Lahko obnovljivi viri tekmujejo s klasičnimi, dokler ne rešimo vprašanja učinkovite hrambe energije?

No, saj nekatere rešitve za hrambo že imamo in v prihodnosti bodo postale tudi precej bolj ekonomične, ko jih bomo izdelovali v dovolj velikem obsegu, da se bo pokazal učinek ekonomije obsega. Na primer, že zdaj je v Jordaniji in Maroku na severu Afrike kombinacija sončnih sprejemnikov in sistemov za hrambo cenejša od tradicionalnih virov energije.

No, v Afriki imajo nekaj več sonca …

Da, a kakor pravim, ekonomija obsega še ni naredila svojega in le predstavljamo si lahko, kakšen potencial se bo pokazal, ko bomo dosegli točko množične proizvodnje. Koraki naprej se delajo, poglejte le Elona Muska in prej omenjeno družbo Northvolt.

Jakub Miler

Torej menite, da je tehnologija že tu?

Da, treba je le narediti pogumne korake naprej in trg bo sledil. Sam bom zelo vesel, ko bomo iz enačbe umaknili termoelektrarne na premog.

Kakšen pa je učinek vašega prepričevanja investitorjev v zadnjih petih letih, se pridružujejo vaši ideji?

Razumeti moramo, da je to, kar mi počnemo, t. i. »impact investing«, torej investiranje, pri katerem nikakor ne sledimo zgolj finančnim ciljem, pač pa je najprej pomemben družbeni učinek, izboljšanje stanja za celotno družbo. Seveda spremljamo kazalnike uspešnosti glede na to, koliko vrednosti prinašamo. A investicijski del je le eden od stebrov našega poslanstva – drugi je na primer izobraževanje. Tudi tu se trudimo, da bi vsaj pokrili svoje stroške, zato izvajamo različne dejavnosti, ki jih zaračunavamo in tako pridobivamo prihodke na trgu.



Ustanovitev pospeševalnika InnoEnergy je bila podprta z javnim evropskim denarjem in moram priznati, da kot celota v osmih letih še nismo pokrili vsega, kar je bilo v nas vloženo – trenutno je bilanca na tem področju še negativna. Vendar stremimo k temu, da bomo postali samozadostni in v nas ne bo treba vlagati dodatnih evrov. Potrudili se bomo, da bomo z lastnimi prihodki več kot pokrili vse stroške. Toda če ne gledamo zgolj finančno, sem prepričan, da smo s svojim učinkom na družbo denar, ki je bil vložen v nas, že več kot povrnili. Družbi smo namreč ogromno prihranili, napredek, ki ga omogočajo podjetja, v katera smo vložili svoja sredstva, nas pelje v boljšo in čistejšo prihodnost. Investirali smo tudi v slovenske startupe.


 

Vaše investicije se nekoliko razlikujejo od klasičnih skladov tveganega kapitala, kajne?

Najbolj opazna razlika je v razmerju med preživetjem in smrtnostjo podjetij, v katera vložimo mi ali pa kakšni drugi investitorji.
Vidimo na stotine startupov in večina jih še ni pripravljena na investicijo – morda izdelek še ni pripravljen, morda ekipa ni prava –, tako da vložimo na primer v tri od vsakih stotih, ki jih spoznamo. Priznam, da tudi za tiste, ki jih izberemo, ne moremo reči, da vsako zgodbo končamo z velikim dobičkom iz prodaje našega deleža. A vendarle smo zelo zelo drugačni od vseh drugih investitorjev na trgu. Delež smrtnosti novih podjetij je pri nas v primerjavi z drugimi ekstremno majhen, pod desetimi odstotki. Česa takega ne boste našli pri nobenem drugem investitorju, navadno je razmerje med umrlimi in preživelimi ravno obratno.
Drži, vsa naša podjetja ne eksplodirajo vrednostno, a večinoma še vedno živijo in se preživijo na trgu ter prinašajo vrednost družbi. Tu se pozna dediščina tega, da smo sofinancirani z javnimi sredstvi; naša naloga ni doseganje zgolj finančnih ciljev, ampak predvsem družbenih učinkov. Naša naloga je pospešiti prehod na čistejše vire energije. Za to pa potrebujemo inteligentne strokovnjake, sposobne podjetnike in prebojne izdelke. Mi vlagamo v vse te tri stebre, izobražujemo ljudi, spodbujamo startupe in na trg prinašamo inovativne izdelke.

Bo to tudi v prihodnje ostal vaš recept za delo?

V teoriji je recept za inovacije tako ali tako preprost; danes začni graditi izdelek, ki bo zadovoljeval jutrišnje potrebe. A na energetskem področju je morda še bolj kot drugje tvegano napovedovati, kakšne bodo uspešne jutrišnje rešitve, zato bo naš recept še naprej ostal enak – spodbujali bomo tiste, ki si upajo tvegati in so sposobni premakniti Evropo in svet v smeri učinkovitejše in čistejše energetike.