»Strateška ofenziva za prihodnost že prinaša sadove«

Svetovna prodaja osebnih avtomobilov se je tudi leta 2017 povečala, saj računajo, da bo do konca leta dosegla 84,3 milijona vozil ali dva odstotka več kot lani. Tendence so sicer različne, saj se je, na primer v Nemčiji, zmanjšalo število nakupov avtomobilov, zato pa se je zelo povečala prodaja vseh proizvajalcev v državah, kot so Kitajska, Indija, Rusija ali Brazilija in tudi v Evropski uniji kot celoti, kjer računajo na tri odstotke več prodanih osebnih avtomobilih kot leto pred tem. »Vsi strokovnjaki se strinjajo, da se bo svetovni avtomobilski trg precej povečal tudi v prihodnjih desetih, petnajstih letih,« verjame predsednik nemškega združenja avtomobilske industrije VDA Matthias Wissmann, ki je v sredo še pred letno tiskovno konferenco za nemške medije sprejel tuje dopisnike v Berlinu. »Manj kot v triadi razvitih držav Evropa, ZDA in Japonska se bo to dogajalo v državah v razvoju in še posebno v hitro razvijajočih se državah.«

Ali nemška avtomobilska industrija kljub dizelski aferi lahko upa na vodilno vlogo v avtomobilih prihodnosti? To je bistveno vprašanje za osrednjo evropsko gospodarsko velesilo, v kateri je od avtomobilske industrije odvisno vsako sedmo delovno mesto, z njim pa se ne ukvarjajo le veliki proizvajalci, ampak tudi nešteti dobavitelji iz sektorja majhnih in srednje velikih podjetij Mittelstand, ki so temelj nemškega gospodarskega uspeha.

Skoraj 16 milijonov po svetu

Do zdaj so bili zelo uspešni, saj si nemška avtomobilska industrija lasti skoraj petino svetovnega trga, v Evropi pa skrbi za polovico na novo registriranih osebnih avtomobilov, v sektorju luksuznih avtomobilov celo več kot sedemdeset odstotkov, navajajo v VDA. Proizvajalci, organizirani v to organizacijo, še nikoli v zgodovini niso proizvedli toliko osebnih avtomobilov kot leta 2016, 15,8 milijona po vsem svetu, od tega 5,7 milijona v Nemčiji.

Berlinski vrh je bil po prepričanju Matthiasa Wissmanna »konstruktiven«, a je kljub temu opozoril, da je v nemških mestih 70 odstotkov manj dušikovega oksida kot pred dvajsetimi leti.

Matthias Wissmann poudarja, da Nemčija ni močna le v proizvodnji avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem, ampak tudi pri drugih. Pravi, da je v zahodni Evropi več kot polovica električnih avtomobilov proizvedena v Nemčiji, na najrazvitejših trgih za te vrste avtomobilov, na primer na Norveškem, pa celo šestdeset odstotkov. »V nemški javnosti in morda tudi pri vas obstaja predsodek, da so nemški proizvajalci dobri le za motorje z notranjim izgorevanjem, šibki pa da so na področju električnih avtomobilov,« pravi. »To je bilo morda res pred osmimi ali desetimi leti, zdaj pa je to zelo drugače.« Navaja napovedi svetovalnega podjetja McKinsey, da bo, če se bo tako nadaljevalo, Nemčija leta 2025 vodilna v proizvodnji električnih avtomobilov. Na takšen razvoj kaže tudi svetovna patentna statistika, kjer nemški proizvajalci in dobavitelji skrbijo za štiriintrideset odstotkov patentov s tega področja, v digitalizaciji pa celo več kot petdeset odstotkov.

Pexels

Kljub tako dobremu izhodiščnemu položaju v VDI ne verjamejo, da bodo leta 2025 ali 2030 na svetovnem avtomobilskem trgu izključno vozila z električnim motorjem. Menijo, da bo motor z notranjim izgorevanjem tudi takrat zelo pomemben. Na tem področju vidijo »možnosti optimiranja«, saj naj bi s tehničnimi izboljšavami že v prihodnjih petih do osmih letih ustvarili do dvajset odstotkov manj izpuhov ogljikovega dioksida ali dušikovega oksida, prepričani pa so tudi, da bodo vse večjo vlogo imele druge vrste goriv, na primer biološka goriva druge vrste, takšna, ki ne bodo tekmovala v proizvodnji hrane, ter sintetična goriva. Tako imenovana e-goriva, ki jih pridelujejo z elektriko iz obnovljivih virov in zapletenimi kemičnimi procesi, s katerimi izkoristijo prav toliko CO2, kot ga v zrak izpustijo, torej so podnebno nevtralna.

»Takšna goriva v Nemčiji že proizvajajo, a so za zdaj štirikrat dražja od navadnih. Raziskava nemške okoljevarstvene agencije kaže, da je ta koncept tehnično izvedljiv in da bo pod določenimi pogoji v drugi polovici prihodnjega desetletja lahko tudi cenovno konkurenčen,« poudarja predsednik VDA. »Če se bo to posrečilo, bo po letu 2030 tudi motor z notranjem izgorevanjem podnebno nevtralen. Potem bo postala tesna konkurenca pri vprašanju, kaj je pravzaprav bolje za okolje: električni motor, vodikove gorilne celice, plinski motor ali klasični motor z notranjim izgorevanjem z novimi gorivi.« Vesel je, da se evropska komisija v svoji strategiji zmanjšanja izpustov CO2 ni opredelila za eno samo tehnologijo, na iskanje rešitev pa je pripravljena tudi nemška vlada. Vse drugo bi bilo, je prepričan Wissmann, resna strateška napaka.

Kar 40 milijard evrov za vozila na alternativni pogon

Predsednik VDA ne zanika »težkih napak«, ki so jih z manipulacijo programske opreme naredila nekatera nemška avtomobilska podjetja, a verjame, da imajo nemški proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji zelo dobo izhodiščno točko za prihodnjo konkurenčnost. »Strateška ofenziva, ki smo jo pred nekaj leti sprožili pri temah prihodnosti, že prinaša sadove.« Tuje dopisnike v Berlinu so seveda zanimale tudi težave zaradi premajhnega zmanjševanja onesnaženosti zraka zaradi dizelskih motorjev, zato je nemška vlada prejšnji teden govorila o milijardi evrov za občine in mesta iz državnega proračuna in s prispevki avtomobilske industrije. Berlinski vrh je bil po prepričanju Matthiasa Wissmanna »konstruktiven«, a je vseeno opozoril, da je zdaj v nemških mestih za sedemdeset odstotkov manj dušikovega oksida kot pred dvajsetimi leti. »Kot veste, smo Nemci nagnjeni k apokaliptičnosti.« Verjame, da je ugled nemških avtomobilskih družb v svetu kljub dizelski aferi še vedno zelo visok.

Priznava, da so vrednosti NOx v približno petindvajsetih nemških mestih na meji dovoljenega. Tudi nemška avtomobilska industrija se je že poleti obvezala, da jim bo pomagala. Opozoril je tudi na druge ukrepe, kot so izboljšanje programske opreme in premije za zamenjavo starih avtomobilov za nove. »Če bo vse dobro potekalo, bo do začetka leta 2019 okoli dvanajst odstotkov manj izpuhov NOx.« Prizadetim mestom bi radi pomagali tudi pri optimizaciji prometa, saj nekatere raziskave kažejo, da je v velikih mestih kar trideset odstotkov prometa namenjenega iskanju parkirnih mest. »Digitalna inteligenca«, ki bi poskrbela za boljši pretok prometa, naj bi ta čas za polovico skrajšala, s tem pa tudi škodljive izpuhe, verjame predsednik nemške VDA. Vsekakor je po njegovem prepričanju treba ukrepati za preprečitev prepovedi ali omejitve prometa. Visoki predsednik nemške avtomobilske industrije tudi poudarja, da nemški proizvajalci avtomobilov in dobavitelji med letoma 2017 in 2020 načrtujejo 40 milijard evrov za razvoj vozil na alternativni pogon. Že zdaj imajo na trgu okoli trideset modelov električnih avtomobilov, leta 2020 jih bo okoli sto. Za leto 2025 naj bi bilo v Nemčiji med na novo registriranimi avtomobili od petnajst do dvajset odstotkov električnih.