Stiropor prevečkrat konča na deponiji namesto v reciklaži

Ko kupite nov televizor, pride v veliki embalaži zaščiten s stiroporom. V restavraciji s hitro prehrano kavo lahko spijete iz skodelice iz stiropora. Samo Američani jih na leto porabijo 25 milijard kosov!
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Čeprav je stiropor preprosto reciklirati, ga veliko konča na deponijah. Zakaj ga ne bi reciklirali, kot to počnemo s plastiko? Z novo tehnologijo in shemami za recikliranje stiropora je to vsekakor mogoče.

Ima zrnato strukturo. Gre za inženiran zrak – 98 odstotkov stiropora je zrak, je ekspandirani polistiren (EPS) na konferenci o krožnem gospodarstvu v Kostanjevici na Krki slikovito predstavil Stephen Long, koordinator pri evropskem združenju proizvajalcev EPS (EUMEPS). Navzočim v dvorani je vidno odleglo – ob besedni zvezi ekspandirani polistiren (EPS) in ekstrudirani polistiren (XPS) (ta je vodoodbojen in edini primeren za izolacijo vlažnih in mokrih mest) se je marsikomu zameglilo pred očmi. Ekspandirani polistiren (EPS) namreč večina pozna pod imenom stiropor. Prvič ga je izdelal koncern Basf leta 1954 in zaščitil pod blagovno znamko Styropor. To je trg hitro sprejel, materialu pa še zdaj v laičnih in včasih celo v strokovnih krogih rečejo stiropor.
EPS in XPS sta že dolgo uporabljana materiala. Pogosto pri prevozu varujeta naše naprave – televizor, belo tehniko, elektronske naprave –, uporabljajo pa ju predvsem v gradbeništvu za toplotno izolacijo.

Povpraševanje po stiroporu narašča ...

»EPS sicer ni rapidno rastoč trg, ker je prisoten že nekaj časa. Je pa to zelo pomembna industrijska panoga v Evropi,« nam je ob robu konference povedal Stephen Long.

Industrija bi morala slediti zahtevam krožnega gospodarstva, saj je odgovorna za okolje. Znebili smo se škodljivih snovi v stiroporih, kot so bromirani zaviralci gorenja in brom, ki onesnažujejo ozon.

Globalna poraba EPS se neprekinjeno povečuje zaradi povečanega zanimanja za dobro izolirane hiše, ki so tudi energetsko varčne, k čemur s smernicami teži tudi EU – doseči želi prihranke energije in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
»Pri EPS zaznavamo celo pomanjkanje recikliranja, saj je povpraševanje veliko. Zato si želimo to spremeniti,« poudarja Long. Iz recikliranega EPS lahko s stiskanjem in segrevanjem naredijo XPS, ki ga uporabljajo za gradnjo ali pa za okvirje slik in kakšnih drugih vsakodnevnih stvari. »Vsekakor povpraševanje je, ta material ima vrednost in to je gonilo sprememb, ki smo jim priča,« pravi Long. Glede na to, da si tudi Kitajska in preostala Azija, ki sta nekoč brez oporekanja požirali naše smeti, prizadevata za bolj zeleno gospodarstvo, imamo doma več odpadkov, ki jih je treba obdelati. In stiropor je le eden izmed njih, ki lahko dobi priložnost.

... zato je recikliranje tudi dobičkonosen posel

Okoli 60 odstotkov vsega stiropora v EU, ki se ga uporablja za embaliranje, recikliramo. Od tega 21 odstotkov reciklirajo nazaj v stiropor. Kako lahko naredimo še več? Norvežani so se odločili za razširjeno odgovornost proizvajalca. V sistemu zelene pike so se že leta 1992 zavezali zbirati material in ga reciklirati. Stiropor zbirajo ločeno od plastike in preostalih odpadkov, v več kot 20 letih so tako vzpostavili sistem, ki se financira sam.

Danes je na trgu dekonstrukcijskih odpadkov iz gradbenega stiropora za okoli 100.000 ton EPS, medtem ko trg potrebuje 1,5 milijona ton na leto. Z novimi tehnologijami recikliranja ga bo na trgu več.

Reciklirajo zavidljivih 90 odstotkov stiropora, od tega ga 50 odstotkov reciklirajo nazaj v stiropor, preostalo porabijo za pridobivanje toplotne energije, primer oriše Long.
Učinkovito stiropor zbira tudi Belgija, a bi ga po besedah Longa še bolj, če bi imeli več zbirnih mest za stiropor. »V Belgiji so se povezali s papirno industrijo in se dogovorili, da stiropor odlagajo v iste zabojnike kot star papir, ki ju nato ločijo,« razlaga.
V Španiji je stiropor učinkovita embalaža za ribe, saj ostanejo dlje sveže pa tudi lažje jih transportirajo do potrošnikov. Dogovorili so se, da embalažo tudi trgovine odlagajo v posebne zabojnike in jo nato ponovno uporabijo.
»Primerov dobrih praks je še več,« pravi Long, a dodaja, da jih je treba utrditi. »Države, ki takšnih shem še nimajo, jih morajo razviti. To je izvedljivo, saj se lahko učimo drug od drugega, da lahko dosežemo reciklažo ali ponovno uporabo vseh materialov do leta 2030.«

Shutterstock
Shutterstock

Trg potrebuje veliko večje količine

Trenutno v EU stiropor iz stavb in embalaže recikliramo ločeno. Največ, 80 odstotkov količine, dane na trg, je recikliranega stiropora iz stavb, »ampak to je povezano z dolgoročno ponovno uporabo«, pojasnjuje Long. »Povprečna starost zgradbe je med 50 in 100 leti, kar pomeni, da recikliranega materiala, ki ga bomo danes ponovno dali v nove zgradbe, ne bomo videli vsaj pol stoletja ali več. Povečevanje količine EPS je podobno bančnemu sistemu – sčasoma bomo ta material dobili nazaj in ga v prihodnosti s pomočjo novih tehnologij še bolj učinkovito uporabili. Danes je na trgu dekonstrukcijskih odpadkov iz gradbenega stiropora za okoli 100.000 ton EPS, medtem ko trg potrebuje 1,5 milijona ton na leto. Z novimi tehnologijami recikliranja bo na trgu več tega materiala,« dodaja.
Embalaže iz stiropora so v nasprotju z gradbenim sektorjem veliko manjše tržišče. »Okoli 400.000 ton v EU, od česar 100.000 ton uvozimo predvsem z dobrinami iz Azije. Te pa včasih še vedno stiroporu primešajo škodljive snovi, ki v Evropi niso dovoljenje. Tak stiropor ni dolgo v uporabi, večina pa ga konča v gospodinjskih odpadkih,« pravi Long. Opaža, da je lažje zbirati embalažni stiropor iz industrije kot gospodinjstev.

Industrija deset let pred zakonodajo

Pomembna pa je tudi poliestirenska zanka – večina stiropora v gradbenem sektorju je obdelanega z materiali, ki preprečujejo samovžig. So pa te snovi tudi škodljive, zato bi jih morali odstraniti in nadomestiti z okolju prijaznimi. Tega so se lotili v poljskem podjetju Synthos, ki je znano predvsem po proizvodnji različnih gum, polistirena – enega najbolj uporabljanih tipov plastike. Zagnali so nekaj iniciativ, med njimi tudi vračilo recikliranega odpada. »Smo poslovneži in želimo maksimalno učinkovito poslovanje,« nam je povedal Arkadiusz Haras, direktor marketinga pri Synthosu. Haras, ki dela v podjetju, ki dobavlja surove delce (ne stiropora), končne produkte pa naredijo specializirana podjetja, meni, da bi industrija morala slediti zahtevam krožnega gospodarstva, saj je odgovorna za okolje. »Zato so naši termoizolacijski proizvodi XPS ali gradbenega stiropora EPS energetsko učinkoviti. Znebili smo se tudi škodljivih snovi v teh stiroporih, kot so bromirani zaviralci gorenja, heksabromociklododekan (HBCD) in brom, ki onesnažujejo ozon.« Nadomestili so jih z drugimi snovmi, ki prav tako preprečujejo gorenje, a so okolju manj škodljivi.
»HBCD se je dolgo uporabljal predvsem zaradi učinkovitosti. Mednarodno pravo ga je prepovedalo in zahtevalo zamenjavo, kar je industrija tudi storila,« doda Stephen Long. Pojasnjuje, da je bila industrija v tem primeru celo deset let pred zakonodajo: »Vedeli so, da se obetajo spremembe, zato so se nanje začeli pripravljati še pred sprejetjem zakonodaje. V obdobju priprave zakonodaje so že oblikovali nove proizvode, saj razvoj primernih tehnologij terja svoj čas. Evropska industrija je zdaj povsem prilagojena novi zakonodaji.« Še vedno pa obstajajo manjše težave: »Države zunaj EU še vedno uporabljajo HBCD, proizvodi pa se z uvozom znajdejo tudi na evropskem trgu, saj zakonodaja zunaj Evrope ne velja. Nadzor nad uvozom pa je težka naloga.« Največ za nas spornega EPS pride iz Kitajske oziroma Vzhoda, veliko manj iz ZDA, pojasnjuje Long.

Shutterstock
Shutterstock

Tovarna, ki bo zaprla polistirensko zanko

Za inovacije, kakršne se je industrija lotila pred zakonodajo, je potrebno sodelovanje z znanstveniki in univerzami. Tako se je začel tudi pilotni projekt PolyStyreneLoop, kjer bodo reciklirali odpadni material iz zgradb in iz njega odstranili vse kontaminacijske elemente. V okviru tega bo na Nizozemskem zrasla tudi prva tovarna za recikliranje stiropora. Zgradil jo bo konzorcij dobaviteljev EPS in XPS skupaj s proizvajalci, podjetji za recikliranje, organizacijami, ki želijo demonstrirati, da lahko na komercialni ravni recikliramo material iz uničenih zgradb ali zgradb, ki jih prenavljajo, razlaga Long. »Pri tem bodo izločili tudi HBCD in brom, ki je redek element. S postopkom odstranjevanja teh dveh snovi bodo lahko brom porabili za druge stvari. Pomemben je namreč v stvareh, ki morajo biti protipožarno varne.«
V demonstracijski tovarni, ki jo gradijo, bodo lahko na leto reciklirali 3000 ton EPS in XPS. Končana bo jeseni letos, delo pa bo začela predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. »Takrat bo jasna tudi ekonomičnost. Idejo bomo razširili na preostale evropske države, saj bi s tem lahko učinkovito reciklirali gradbene odpadke stavb,« pojasnjuje Long. Morda bodo od 10.000 do 20.000 ton EPS lahko reciklirali na Poljskem, »če se izkaže, da tehnologija deluje«, pravi Heraz. »Če se izkaže, da je to tudi ekonomsko učinkovito, se bo razširilo tudi drugod po Evropi,« dodaja.
Synthos pri inovacijah sodeluje ne le z domačimi inštituti in univerzami, ampak tudi tujimi. »Inovacije so časovno potratne pa tudi precej drage, zato pogledujemo po svetu, kaj se dogaja. Ideje namreč vznikajo na različnih koncih sveta, in kjer je le mogoče, tudi sodelujemo,« pravi Haras. Dodaja, da Synthos na leto za raziskave in razvoj nameni 35 milijonov evrov. A se obrestujejo. Tudi zato, ker se EPS in XPS lahko uporabljata kot hidroizolacijski material pri ravnih strehah, pravi Haras.
Prepričan je, da je razvoj inovacij na področju EPS pomemben, in »vedno znova postrežemo z novimi, bolj trajnostnimi proizvodi. Izolacijski materiali so pri pasivnih hišah še posebej pomembni«.


Kaj sta EPS in XPS?

EPS izdelujejo iz ogljikovodikovega stirena, ki je stranski produkt pri predelavi nafte. EPS so bele ali sive kroglice oziroma zrnca, ki jih napolnijo s plinom pentan. Po segrevanju s paro se razširijo na želeno obliko ali blok, ki ga je mogoče rezati v plošče. Podobno je pri XPS, ki je tudi polistiren, le da kroglice ne vsebujejo pentana. Postopek proizvodnje je povsem drugačen; najprej surovino z vsemi dodatki zmešajo, kaj dodajo, pa je odvisno od posameznega izdelka oziroma njegovega namena. Trdni polistiren se med drugim uporablja za pribor za enkratno uporabo, plastične modelčke, ovitke za CD-je in DVD-je ipd. Spenjeni polistiren (EPS) oziroma stiropor pa se vsesplošno uporablja kot material za pakiranje.

Več iz rubrike