Ste proračunski zmagovalec ali poraženec?

Še nedolgo nazaj so se ključne številke slovenskega proračuna skrivale v bilanci nekje pri koncu. Kakšen minus bo pridelala država, je bila namreč glavna skrb Bruslja in finančnih trgov, kjer si je Slovenija drago izposojala denar za sanacijo bank in podporo v krizi prizadetega gospodarstva. Ceno tega plačuje še danes, stroški obresti so lani dosegli vrhunec pri 1,06 milijarde evrov. Kljub temu so varčevalni ukrepi v kombinaciji z nižjimi investicijskimi izdatki lani prinesli skoraj polovično zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Če je ta leta 2015 dosegel 1,277 milijarde evrov, je lani zdrsnil na vsega 687 milijonov evrov ali dobrih 1,7 odstotka. Slovenija je v zgolj nekaj letih zapustila sramotilni steber največje proračunske prestopnice Evrope in postala po maastrichtskih kriterijih zgledna država.

Čeprav je javnofinančna konsolidacija na poti do izravnave odhodkov s prihodki še vedno leitmotiv proračunov za leti 2017 in 2018, je bolj kot minus ali plus pod črto čedalje pomembnejše tisto, kar se skriva v drobovju proračuna. Kdo bo od države prejel več sredstev? Kdo so »zmagovalci« in kdo »poraženci« zadnjih proračunskih projekcij za letošnje in prihodnje leto?

Roman Šipić

Javnim 
uslužbencem več …

Med zmagovalce lahko zagotovo prištejemo uslužbence javnega sektorja, ki bodo po uspešnih pogajanjih z vlado letos iz državnega proračuna prejeli približno šest odstotkov oziroma 50 milijonov evrov več za plače in dodatke. Če k temu prištejemo še predvideno povečanje izdatkov za regrese in letne dopuste (s 14,55 na 25,83 milijona evrov), več sredstev za nadurno delo ter krepko povečanje izdatkov za sicer uborno obračunano delovno uspešnost, za katero je predvidenih 3,5 milijona evrov, si lahko, sodeč po sprejetem proračunu za leto 2017, javni uslužbenci letos obetajo skoraj 65 milijonov evrov.

Javni uslužbenci si letos lahko obetajo skoraj 65 milijonov evrov več denarja, povprečno 430 evrov na posameznika, kar znese 36 evrov na mesec.

Povprečnemu zaposlenemu v javnem sektorju – teh je nekaj več kot 150.000, kažejo podatki Ajpesa – se bodo prihodki zvišali za okoli 430 evrov, na mesečni ravni pa za slabih 36 evrov, dovolj za plačilo mesečne položnice za električno energijo. Leta 2018 bodo transferji zaposlenim prvič po letu 2011 – zadnje leto, preden je začel veljati zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) – znova presegli milijardo evrov.

Ob tem lahko predvsem tisti iz višjega srednjega razreda pričakujejo še nekajodstotno davčno razbremenitev, ki prihaja v obliki novega dohodninskega razreda. Prebivalci s plačami, ki so vsaj dvakrat višje od povprečja, bi lahko zaradi nižje obdavčitve na letni ravni »prihranili« do 1200 evrov. Večja zaposlenost in rastoče plače kljub temu pomenijo, da bo v državni proračun prihodnja leta pritekalo več dohodnine, leta 2018 že več kot milijardo evrov.

… podjetnikom manj

Več bodo v davčno blagajno na drugi strani vplačevala tudi podjetja. Zaradi boljših poslovnih rezultatov in zvišanja davčne stopnje pri davku od odhodkov pravnih oseb za dve odstotni točki (na 19 odstotkov) naj bi letos obogatila proračun za 686 milijonov evrov, prihodnje leto pa za 710 milijonov evrov. Država pričakuje torej, da bodo podjetja leta 2018 plačala dobrih 100 milijonov evrov več davka od dobička kot lani, ko so presegla načrte z vplačili v višini 605,6 milijona evrov, kar je še vedno več kot pol manj kot rekordnega leta 2008.

Podjetniki bodo plačevali višje davke, hkrati pa se jim napovedujejo nižje subvencije in druge podpore.

Podjetniki lahko na drugi strani pričakujejo tudi manj državnega denarja, in to neodvisno od tega, ali prihajajo iz javnega ali zasebnega sektorja. Subvencije za prve se bodo od predvidevanj v rebalansu proračuna za lani znižale za kar 30 odstotkov, na 64 milijonov evrov. Zasebniki pa lahko pričakujejo 396 milijonov evrov subvencij, približno pet milijonov evrov manj kot leta 2016.

Če naj bi se skupni obseg subvencij že leta 2018 povečal na 422 milijonov evrov, pa se več kot očitno končuje obdobje podpore prestrukturiranju finančnih in nefinančnih družb, ki so po rebalansu proračuna lani lahko pričakovale skoraj 400 milijonov evrov podpore iz proračuna. Letos bo ta znesek dosegel največ sedem milijonov evrov – več kot 55-krat manj. Na podatek lahko pogledamo z dveh zornih kotov. Po eni strani lahko kaže na mačehovski odnos države do podjetij, ki se še vedno ubadajo s finančnimi težavami, kar ne nazadnje potrjuje še vedno velik obseg nedonosnih terjatev v bančnem sistemu. Po drugi strani pa lahko oznanja precejšnje izboljšanje poslovnega in gospodarskega okolja.

S to oceno bi se bržkone strinjali tudi v evropski komisiji, ki napoveduje kar triodstotno rast slovenskega BDP letos in prihodnje leto. Prav zaradi krepke gospodarske rasti, tudi na krilih uspešnih in mednarodno konkurenčnih izvoznikov, bo v prihodnje na voljo vse manj sredstev za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Lani in letos je bilo v ta namen na voljo okoli 143 milijonov evrov, leta 2018 bo znesek nižji za 14 odstotkov oziroma 20 milijonov evrov.

Roman Šipić

Zaradi podobnih vzgibov – stopnja brezposelnosti se bo po oceni Bruslja v treh letih od leta 2015 znižala za skoraj tretjino, na zgolj 6,2 odstotka – bo v prihodnje na voljo vse manj sredstev tudi za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje zaposlovanja. Če je bilo lani v proračunu za te namene rezerviranih skoraj 350 milijonov evrov, jih bo leta 2018 zgolj še 313 milijonov.

Vedrejše gospodarsko obzorje pa vlade na srečo ni prepričalo, da bi v iskanju bližnjic do izravnave proračuna zmanjšala vlaganja v šolstvo in znanost. Za izobraževanje in šport bo v letošnjem proračunu na voljo 160 milijonov evrov več kot lani. Za znanost in informacijsko družbo, na področju katere so še posebno aktivni na ministrstvu za javno upravo, pa bo letos na voljo slabih 20 milijonov evrov več. Do prihodnjega leta bo letni proračun narasel še za 30 milijonov evrov, na 290 milijonov evrov. Za izboljšanje kakovosti storitev za zdravje se bo proračun v dveh letih povečal za četrtino, na 103 milijone evrov. Za toliko, kot nameni država za izboljšanje razmer v zdravstvu, pa se bodo med letoma 2016 in 2018 povečali zgolj izdatki za varnost. Prihodnje leto bomo za varnost dajali že 1,1 milijarde evrov ali 11,5 odstotka vseh proračunskih izdatkov, tudi zaradi protibegunskih ukrepov na mejah – kot da ne obstaja pametnejši način za porabo davkoplačevalskega denarja, ki predstavlja skoraj 87 odstotkov prihodkov proračuna.     

Roman Šipić

Roman Šipić