Startupi vzamejo denar iz tujine, po znanje pa pridejo v Slovenijo

Leto 2018 je Slovenijo postavilo na zemljevid startup destinacij predvsem zaradi izjemnega prispevka pri implementaciji tehnologije veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain), s tem pa zbranih sredstev s prvo izdajo žetonov (ICO). V regiji in tudi mednarodno je odmevala prodaja Bitstampa, ene prvih menjalnic digitalne valute na svetu iz rok slovenskega lastnika v roke korejskega. Kljub nespornim uspehom nove tehnologije, pa je celotna kripto-scena vrgla slabo luč na startup skupnost, predvsem zaradi projektov, ki so veliko obljubljali na papirju, v realnosti pa le malo izpolnili. To je imelo posledice.


»Neverjetno hitra rast vrednosti Bitcoina in množično vlaganje v ICO so širšo javnost opozorile na izjemen vpliv, ki ga lahko imajo startupi in druge hitre spremembe v panogah. Vendar so veliko obljubljali na papirju, v realnosti pa malo izpolnili,« pojasnjuje Grega Potokar, soustanovitelj in vodja ABC Acceleratorja, ki pa dodaja: »To je začasno vplivalo tudi na investicijske sklade, vendar pa ti danes spet vlagajo v startupe in to več kot kdajkoli poprej. Lahko bi rekli, da so startupi že od nekdaj resen posel, so pa v javnosti v zadnjem obdobju postali bolj prepoznavni.«

A medtem ko so vložki po njegovih besedah danes nekajkrat višji, so zrasla tudi pričakovanja, ki jih imajo vlagatelji do zagonskih podjetji. »Ta morajo vlagateljem poleg ideje pokazati precej podjetniških in marketinških znanj,« pojasnjuje sogovornik.

Ideja ni več dovolj

Svet zagonskih podjetij se je tako začel spreminjati. Startupi po besedah sogovornika niso več usmerjeni v pridobivanje naložb in preživetje, ampak razumejo, da jim bo z inovativnimi idejami, tehnologijami in storitvami uspelo, če se bodo znali strateško povezati, saj lahko le tako uspešno vstopijo na trg in pokažejo poslovne rezultate. »Vlagatelji danes sredstva, predvsem pa višje zneske, namenjajo tistim, ki so že nekaj pokazali na trgu. Odkar smo v ABC Acceleratorju postavili novo ekipo, smo v zadnjega pol leta ugotovili, da je količina startupov, ki potrebujejo začetni denar, manjša, povečuje pa se število tistih, ki želijo priti v Slovenijo ali na balkanski trg z namenom širitve posla in razvoja, potrebujejo pa predvsem poslovne povezave,« pojasnjuje Potokar.

Kljub temu je še vedno veliko startupov prepričanih, da bodo lahko po hitrem postopku velikemu podjetju drago prodali svojo idejo. »Šele ko vstopijo v igro, spoznajo, da jih čaka precej trdega dela, da bodo ideje pretvorili v prvi izdelek ali storitev, ga ponudili trgu, začeli spremljati odzive kupcev in izboljševati svoj produkt ter povečevati prodajo. Dobiti naložbo je pravzaprav še najlažji del tega posla. Na tako imenovani exit lahko računajo šele, ko imajo dovolj velik trg,« razloži Andreja Satran, direktorica programa v ABC Acceleratorju.

V kratkem času do milijona evrov

Slovenski startupi na letni ravni v tujini dobijo 160 milijonov naložb, vsaj tako kažejo podatki ABC Acceleratorja za leto 2018. Letos pričakujejo še višjo številko. »Zgodba o uspehu je ravno povezovanje med gospodarstvom in startupi, kjer obe strani na mizo prineseta najboljše iz svojega sveta. To vidimo v tujini in tudi pri nas in pri tem povezovanju je ključen povezovalni člen, ki pozna jezik obeh svetov,« pojasnjuje Satranova. To vlogo ima ABC Accelerator. Čez njihov program je šlo že več kot 150 startupov. V 8. in 9. generacijo ABC Acceleratorja se je v zadnjega pol leta prijavilo več kot 660 startupov, v program je bilo izbranih 12, ki so skupaj pridobili več kot 1,1 milijona evrov naložb, »kar je unikatno na mednarodni ravni, saj ne poznamo primera, ko bi ste to zgodilo sredi izvedbe programa, včasih je bilo za to potrebnih več mesecev. Dogovorjeni so bili pilotni projekti, organiziranih je bilo več kot 60 poslovnih srečanj in prodajnih predstavitev pri znanih kupcih, dobili so neposredno povezavo z inovacijskimi centri naših največjih partnerjev, ki so obenem tudi lastniki pospeševalnika BTC, Triglav, Telekom, Petrol in EnaA.com. Tedensko so sodelovali z 20 najbolj priznanimi menedžerji iz gospodarstva,« razloži Satranova, ki ima več kot 25 let delovnih izkušenj v mednarodnem okolju IT in startupov.

Startupi po besedah sogovornikov vedno bolj prepoznavajo ABC Accelerator kot točko, kjer dobijo poslovne povezave, naslednje naložbe, dostop do trga in večjih korporacij, tuji startupi pa ga vidijo kot vstopno točko za trge na Balkanu.

»Usmerjamo se k povezovanju globalnih startupov s tem delom Evrope in k iskanju večjih naložb za startupe, ki so se že izkazali na svojem domačem trgu. Nova ekipa stremi k viziji, da postane ABC Accelerator stična točka med inovacijami, naložbami in gospodarstvom,« razloži Andreja Satran.

Povezovanje z gospodarstvom

Ravno gospodarstvo je bilo v preteklosti morda preveč spregledana veja ekosistema. »Obstoječe gospodarske družbe se morajo čedalje hitreje razvijati in inovirati, če želijo ostati konkurenčne, saj jih v nasprotnem primeru začnejo po levi in desni prehitevati manjša podjetja, kar lahko vidimo na primerih razdiralnih idej, kakršne so na začetku imela podjetja Uber, Airbnb, Facebook in drugi. Zato lahko zadnja leta v tujini spremljamo povečano zanimanje uveljavljenih družb za sodelovanje z zagonskimi podjetji, pri nas pa šele v manjši meri,« razloži sogovornica.

Njihova prednost je ravno tisto, česar uveljavljena podjetja ponavadi nimajo: sposobnost hitrega inoviranja in prilagajanja. »Startupi še niso stabilna podjetja, kar je v resnici njihova prednost, saj se ravno zaradi tega hitro prilagajajo novim tržnim razmeram,« pravi Potokar in dodaja: »Startup lahko veliko hitreje pride do svojih prvih testnih strank, hitreje validira poslovne modele in pridobi dostop do trga. Gospodarske družbe pa dobijo hiter dostop do inovacij, kompetenc in lahko hitreje sledijo trendom.«


V tujini lahko recimo opazimo, kako korporacija Philips v High Tech XL Campusu združuje znanje, razvoj in tehnologije, povezuje pa se tudi z mladimi zagonskimi podjetji. »Zavedajo se, da povezava pomeni konkurenčno prednost vse države,« pojasnjuje Satranova.

Toda, če ima sodelovanje zagonskih podjetij z velikimi igralci svoje prednosti, pa ima tudi slabosti. Večje podjetje namreč hitro uniči inovativno kulturo startupa. Kot poudarja Potokar, po njihovih izkušnjah vključitev v velik sistem ni najbolj pametna. »Dejstvo je, da mora biti startup dovolj blizu podjetju, da pride do pretoka znanja. Lahko pa rečem, da so v preteklosti veliko bolje uspevala partnerska sodelovanja ali pa oblikovanje sestrskega podjetja.«

Kje je Slovenija?

V Sloveniji smo bili v preteklosti na splošno znani po tem, da univerze, znanost in gospodarstvo slabše sodelujejo, pravita sogovornika. »Slovenski startupi pa so pri tem veliko boljši, kar se kaže tudi v vedno večjih naložbah,« odgovarja Potokar. »Zdaj so tudi slovenski gospodarstveniki ugotovili, da je to povezovanje pomembno in plodno, čeprav nas tujina vseeno prehiteva.«


V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih praks, kot poudarjata sogovornika: Kolektor, Iskatel, Špica, AMZS in XLab. »Slednji že 18 let razvija tehnološke rešitve za podjetja. Tudi oni imajo interne startupe. Eden od njih je Sentinel, ki je bil s strani South Central Ventures izbran za najboljši startup na Hrvaškem. Nastal je torej iz internega startupa in postal globalni igralec,« pravi Potokar.
V ABC Acceleratorju so posebno ponosni na Nervtech, s katerim je začel sodelovati Triglav, pozneje pa tudi AMZS. Flexkeeping, ki je opremil že številne hotele v Sloveniji in na Hrvaškem, sodeluje z Mehiko in osvaja angleški trg. Tudi Symvaro, avstrijski startup, je šel čez program ABC Acceleratorja in se povezal z največjim proizvajalcem števcev za vodo, trenutno pa dela v Avstriji in Nemčiji.

V Sloveniji imamo zaradi majhnega trga, ki ponuja obvladljivo testno okolje, izjemno prednost. »V naši družbi imamo dobro kupno moč, tehnološko znanje, vsi znamo angleško. Recimo Stratio je ravno zaradi tega prišel v Slovenijo. Kar je seveda plus za slovensko gospodarstvo, saj s tem dobimo velik dotok novih idej iz tujine in priložnosti za sodelovanje.«

Kdo je Stratio?

Stratio je uspešen korejsko-ameriški startup, ki je pridobil že več kot osem milijonov dolarjev naložb. »Razvili so kamero, ki ›vidi‹ v notranjost in omogoča razpoznavo ustreznosti živil, sadja, čistosti vode, mleka ter ponaredkov zdravil, dragih alkoholnih pijač z enim samim posnetkom v nekaj sekundah. Slovensko podjetje bo v skupini zadolženo za razvoj, globalni marketing in trženje. Izbirali so med odprtjem podjetja v Franciji in Sloveniji. Za Slovenijo so se odločili, ker po referencah sodi v svetovni vrh tehnološkega znanja in razvoja. Za ABC Accelerator pa so se odločili zaradi uspehov pri podpori startupom prav na področju prodaje in globalnega razvoja,« pojasnjuje Potokar.

In medtem, ko imamo kar nekaj prednosti, pa marsikdo opaža tudi pomanjkljivosti. To je predvsem pomanjkanje denarja. Trenutno večina denarja za najboljše startupe pride iz tujine. Slovenskega denarja je ta trenutek v primerjavi s tujino manj, naši startupi v osnovi potrebujejo denar in znanje za pomoč pri nastopu na globalnem trgu. Startupi večkrat vzamejo denar iz tujine, po znanje pa pridejo na slovenski trg. Nekaj virov »slovenskega« vlaganja pa po besedah sogovornikov kljub temu je: Slovenski poslovni angeli, Silicijevi vrtički, Slovenski podjetniški sklad, ABC Accelerator …

»Opažamo pa povečan interes. Slovenski vlagatelji denimo pridejo na naše predstavitvene dogodke in sami iščejo dialog s startupi. Prav tako so se spremenili zneski – če je bilo pred leti povprečje 10 ali 20 tisoč evrov vložka, danes govorimo tudi o naložbah več kot 150 tisoč evrov za dobra podjetja na trgu.«