Starejši in mlade matere v čolnu nezaželenih

»Preveč govorimo o razlikovanju in premalo o sodelovanju. Če bi začeli mlade in starejše združevati, bi bil to gotovo velik korak naprej. Nekdo, ki ima dve leti do upokojitve, lahko da ogromno, 35-letnik pa se lahko naslednjih deset let skriva nekje v organizaciji.« Tako na stereotip, da so starejši in mladi pri delodajalcih manj zaželeni, gleda letošnja dobitnica priznanja za odličnost delovanja na kadrovskem področju, kadrovska menedžerka leta Jelica Lazarević Lajovic.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

So starejši delavci za delodajalce res zgolj breme? Ali pa so nepogrešljivi kot mentorji mlajšim generacijam, na katere prenašajo svoje znanje in izkušnje, jih vpeljejo v svoje socialne mreže? So zgolj breme tudi ženske z majhnimi otroki, ali pa so zaradi natančne organizacije svojega dela mogoče bolj produktivne, učinkovitejše? »Vseskozi poslušamo, da smo premalo produktivni. Seveda smo, če se pa ukvarjamo s tem, ali je nekdo mlad ali star, mama ali ne.

Ko se pogovarjamo o kompetencah nekoga, je povsem vseeno, ali je ta star ali ne in ali ima doma majhne otroke ali ne. Opraviti mora svoje delo,« je prepričana aktualna kadrovska menedžerka leta. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo marca letos več kot 95 tisoč registriranih brezposelnih, od tega slabih 24 tisoč starih 55 let ali več, nekaj manj kot 20 tisoč je bilo mlajših od 30 let. Številke zgodb, ki se skrivajo za podatki, ne razkrivajo, a na trgu dela so se skozi leta oblikovali stereotipi, ki jih, kot je videti, ni mogoče razbiti. Za starejše delavce tako velja, da so pri delodajalcih nezaželeni, ker da jih je skorajda nemogoče odpustiti, hkrati pa so zaradi dodatkov, ki jim pripadajo, (pre)dragi. V njihovi družbi so se (v skladu s stereotipi) znašle še ženske z majhnimi otroki, ki da so zaradi bolezni otrok večino časa na bolniškem dopustu, zaradi česar delo stoji ali zamuja.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Zgolj stereotipi? Žal ne

Pa so to res zgolj stereotipi? Po podatkih zavoda za zaposlovanje žal ne. »Prav gotovo na zaposlovanje mladih žensk vpliva tudi njihova biološka danost rojevanja otrok, posledično pa večja odsotnost v delovnih procesih, od porodniškega odpusta do pogoste odsotnosti zaradi nege otrok,« pravijo na zavodu. Kot so nam pojasnili v njihovi službi za analitiko, so mladi med bolj ogroženimi na trgu dela, hkrati pa je med mladimi brezposelnimi več žensk kot moških. To je delno posledica tega, da se ženske pogosteje kot moški odločijo za nadaljnje šolanje, poleg tega delodajalci bolj povprašujejo po kadrih s poklicno izobrazbo, kjer prevladujejo moški, manj pa po višje izobraženem kadru, kjer prevladujejo ženske.

Tudi delodajalci, ki jim zavod pomaga pri iskanju ustreznega kadra in ki opažajo, da zanje ključnega kadra primanjkuje, večinoma še vedno dvomijo o sposobnosti starejših delavcev.

»Eden od razlogov za številčnejšo brezposelnost žensk je gotovo tudi ta, da v starostnem obdobju do 35 let prehajajo v status neaktivnosti zaradi porodniškega dopusta. Glede na vse to lahko sklepamo, da so mlade ženske matere za delodajalca manj zanimive in posledično težje zaposljive,« so pojasnili na zavodu, kjer pa statističnih podatkov o tem posebej ne vodijo.

Diskriminacija po spolu in starosti pri zaposlovanju ni dovoljena, zato se postavlja vprašanje, kako odkriti so delodajalci, če preprosto nočejo zaposliti matere majhnih otrok ali starejšega delavca. So pri tem odkriti ali gre kdaj tudi za prikrito diskriminacijo? Na zavodu za zaposlovanje so uvodoma odgovorili, da bi to težko ocenjevali, »saj so delodajalci med seboj zelo različni«. Slednje so poudarili tudi, ko so kasneje odgovor dopolnili in priznali, da »nekateri v postopkih zaposlovanja večkrat odkrito pokažejo netolerantnost do nekaterih skupin brezposelnih oseb«. Delodajalci, h katerim napotijo iskalce zaposlitve, tako pogosto izrazijo željo, naj jim pošljejo kandidate določene starosti, na primer do 50 let ali manj. »Z zavračanjem kažemo dejansko zgolj svojo omejenost,« pravi Lazarović Lajovčeva, ki je hkrati prepričana, da smo preprosto preveč osredotočeni nase. »Po drugi strani pove to veliko o tem, da se ne znamo združevati, kar pa je morda tudi problem nas kadrovikov. Starejši imajo modrost, zrelost, znanje in predvsem socialni kapital. Niso za odpis,« dodaja.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Inovativnost in fleksibilnost pred izkušnjami in lojalnostjo

Starejšim, ki so delo izgubili, je na trgu še težje kot mlajšim. Tudi delodajalci, ki jim zavod pomaga pri iskanju ustreznega kadra in ki opažajo, da zanje ključnega kadra primanjkuje, večinoma še vedno dvomijo o sposobnosti starejših delavcev. Ti so dražji, delodajalci pa dajejo prednost mlajšim delavcem, ki jih povezujejo s pojmoma »inovativnost in fleksibilnost«. Prednosti, ki govorijo v prid starejšim in ki jih poudarjajo tudi na zavodu, kot so lojalnost, nizka fluktuacija, poznavanje delovnega sistema, akumulirane sposobnosti, zanesljivost, so očitno postavljene v drugi plan.

Ko se pogovarjamo o kompetencah nekoga, je povsem vseeno, ali je ta star ali ne in ali ima doma majhne otroke ali ne. Opraviti mora svoje delo.

Hkrati imajo starejši bogatejšo socialno mrežo, so zanesljivi in preudarni. A analize sposobnosti v različnih starostnih skupinah po drugi strani kažejo, da postajajo starejši delavci z leti običajno manj produktivni, manj naklonjeni spremembam, so manj prožni ter potrebujejo čas za prilagoditev novim delovnim razmeram.

Če delodajalci pri mlajših kandidatih za zasedbo delovnega mesta pogosto pogrešajo delovne izkušnje, pa je oteževalna okoliščina pri starejših, ki jim izkušenj seveda večinoma ne manjka, pogosto nižja izobrazba. Prevladujejo namreč osebe z osnovnošolsko ali srednjo poklicno izobrazbo, toda dejstvo je, da bodo demografska gibanja spremenila tudi to. Tako na primer na zavodu opažajo, da so zadnja leta med starejšimi brezposelnimi že višje izobraženi. Posebej težavni pa so dolgotrajno brezposelni, tisti, ki iščejo zaposlitev dve leti ali dlje. Delež teh med starejšimi brezposelnimi nikoli ni bil nižji od 30 odstotkov, a v zadnjem času narašča in se približuje polovici. Dvoma, da so za delodajalce nezanimivi tudi ali predvsem zaradi svoje starosti, dejstva dejansko ne dopuščajo. Na zavodu so prepričani, da bi bilo treba razmišljanje spremeniti in dati enake možnosti vsem iskalcem zaposlitve.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Vzgledi vlečejo

In kako bi po mnenju zavoda, ki se vsakodnevno srečuje tako z delodajalci, ki iščejo kadre, kot brezposelnimi, ki iščejo delo, položaj žensk z majhnimi otroki in starejših brezposelnih pri iskanju zaposlitve veljalo izboljšati? »Verjetno je rešitev v spremembi odnosa delodajalcev do mladih žensk mater. Pomemben je odnos in opredelitev celotne družbe do tega problema. Prihodnost je v rasti števila podjetij, ki bodo do družin prijazna,« pravijo, možnosti za hitrejšo dosego tega cilja pa vidijo predvsem v podjetjih javnega sektorja ter v velikih zasebnih podjetjih. Ko gre za starejše, poudarjajo, da vpliva na njihov obseg brezposelnosti poleg demografskih gibanj tudi pokojninska zakonodaja, ki postopoma zvišuje starostno mejo za upokojitev. Zanje bo tako nujno najti ravnovesje med zakonsko zaščito že zaposlenih ter spodbujanjem ponovnega zaposlovanja brezposelnih starejših.

95.189 brezposelnih je bilo registriranih konec marca, kar je 6,1 odstotka manj kot februarja in 13,6 odstotka manj kot marca lani.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve stavijo ob napovedanem večjem zaposlovanju še na družbeno odgovornost uspešnih podjetij, ki da bi lahko bila dober vzgled tudi za druge delodajalce. Glede prihodnosti so, kot kaže, optimistični. Napovedujejo namreč, da se bo tako položaj mladih mater kakor tudi položaj starejših »postopoma izboljšal oziroma celo izenačil z drugimi skupinami na trgu dela«.

Glede na to, da je med brezposelnimi vse več starejših od 50 let, so se na zavodu za zaposlovanje lotili posebne promocije njihovega zaposlovanja, pri čemer prikazujejo njihove prednosti v lojalnosti, znanju, v izkušnjah ter mentorstvu, ki ga lahko opravljajo pri mlajših zaposlenih. A ne le s promocijo, država ponuja delodajalcem za zaposlitev starejših tudi vrsto spodbud in olajšav. Za zaposlitev starejših od 55 let so tako oproščeni prispevkov (to je lani po podatkih ministrstva za delo izkoristilo več kot tisoč delodajalcev, ki so zaposlili nekaj manj kot 1100 starejših), s plačo, ki jim jo izplačujejo, si lahko znižajo davčno osnovo, če bi radi (zgolj) preverili, ali bodo primerni za delo, jim bo zavod za čas preizkušnje povrnil del sredstev. 

 


Kršitve nadurnega in nočnega dela

Morebitne kršitve delavnopravne zakonodaje ugotavlja inšpektorat za delo. Ta po kategorijah delavcev kršitev sicer ne ločuje, je pa za nekatere kategorije, med katerimi so tudi starejši in nosečnice in mlade matere, zahtevano posebno varstvo oziroma varovalke. Lani so inšpektorji pri varstvu nekaterih kategorij delavcev odkrili skupaj 38 kršitev, pri čemer se jih je devet nanašalo na kršitve varstva v času nosečnosti in starševstva. »Skoraj vse te kršitve so bile ugotovljene v povezavi z nočnim in nadurnim delom,« so pojasnili na inšpektoratu. Prav tako na nadurno in nočno delo se je nanašalo tudi osem ugotovljenih kršitev varstva starejših delavcev.

Več iz rubrike