Spremembe na trgu spreminjajo socialni dialog

Še pred nekaj leti je velika večina ljudi prepoznala vplivne predstavnike velikih sindikalnih central, peščico posameznikov, ki je bila sposobna na ulice zvabiti več deset tisoč ljudi. Kot leta 2005, ko se je v snegu in mrazu zaradi nasprotovanja uvedbi enotne davčne stopnje zbralo okoli štirideset tisoč ljudi. Težko je verjeti, da bi zdaj komu še uspelo kaj podobnega.

Procesi spontano fragmentirajo trg dela in dezorganizirajo interesne organizacije dela.

Tehnološki razvoj, robotizacija, digitalizacija močno spreminjajo trg dela, odnose med delodajalci in delojemalci. Tudi po analizah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo vse manj zaposlitev za nedoločen čas. Razvijajoča se tehnologija bo velik del delovnih mest, kot jih poznamo danes, odpravila, med preostalimi bo skladno z napovedmi vse več alternativnih oblik dela, prekarnih zaposlitev. Kako bodo vse te spremembe vplivale na industrijske odnose? »Te spremembe potekajo večinoma spontano. Nanje se javne politike odzivajo z zamikom, njihov odziv pa je večinoma pod vplivom interesov velikih mednarodnih korporacij. Procesi, ki jih omenjate, spontano fragmentirajo trg dela in dezorganizirajo interesne organizacije dela.

Zaradi tega sta ohranjanje in prenova delavskih interesnih organizacij, ki lahko vplivajo na regulacijo trga dela, ključna, saj 'alternativne oblike dela' sploh niso nujno prekarne. Na Danskem je prekarno zaposlovanje obrobno,« pojasnjuje Miroslav Stanojević, profesor na fakulteti za družbene vede, ki raziskuje sociologijo dela in proučuje industrijske odnose. Opozarja, da je, da ne bi bilo novo zaposlovanje prekarno, potrebna močna intervencija države (na primer precej močnejši poudarek na aktivni politiki zaposlovanja). Dodaja, da ta brez ustreznega pritiska dela, ki presega štiriletni horizont političnih strank, sploh ni mogoča.

Blaž Samec

Delodajalska stran se drobi ...

Tudi na delodajalski strani nastaja fragmentacija. Če sta bili nekoč ena ali dve močni organizaciji vodilni predstavništvi delodajalcev in gospodarstva – predvsem gospodarska zbornica in združenje delodajalcev ter za predstavnike manjših podjetnikov in obrtnikov obrtno-podjetniška zbornica –, jih je zdaj iz leta v leto več – podjetniki so, na primer, pred kratkim ustanovili Klub slovenskih podjetnikov – ali pa sedanje, kot sta ameriška in nemška gospodarska zbornica, bolj pridobivajo moč. Še kot kandidatka za generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije je Sonja Šmuc, takrat še izvršna direktorica Združenja Manager, pred kratkim ocenila, da je tako drobljenje predstavništev gospodarstva in ustanavljanje novih normalen razvoj. Pojasnila je, da nastajajo vse te institucije – in imajo jih tudi v drugih državah – zato, ker se tako lažje združi in posledično izrazi neki interes. Združujejo določen del gospodarstva, in kot je menila Šmučeva, lahko pričakujemo, da se bo pojavila še kakšna.

... sindikalni strani upada članstvo

Sindikati po drugi strani se v zadnjih nekaj let srečujejo z zmanjševanjem števila članov. Po zadnjih dostopnih podatkih je bil po poročanju medijev v sindikat vključen vsak peti delavec. To bi pomenilo, da se je delež v zadnjih petnajstih letih za polovico zmanjšal. Tudi predstavništvo na delojemalski strani se drobi, sindikatov je vse več, interesi so vse bolj razdrobljeni. »Ob teh procesih se gotovo zmanjšuje moč dela, moč delavskih interesnih organizacij, izboljšuje pa se pogajalska moč mednarodnih korporacij,« je pojasnil Stanojević.

Blaž Samec

Teža dialoga na makro ravni se je zmanjšala

Ob tako razdrobljenem sistemu industrijskih odnosov se postavlja vprašanje, kakšen pomen pri tem ohranja pogajanje na nacionalni ravni. Pogajanja velikih sindikalnih central in močnih predstavništev delodajalcev so pod okriljem ali vodstvom različnih vlad v preteklih letih pripravile in določale veliko pomembnih politik, od pokojninske, davčne, zadravstvene do plačne politike. Kot je videti ali čutiti, je ta naboj v preteklih letih zastal. Stanojević je pojasnil, da je v Sloveniji na nacionalni ravni, po vstopu v območje evra, pomemben segment javnih politik, določanje plačne politike, izgubil prejšnji pomen. Ob tej spremembi se je tudi zmanjšala teža socialnega dialoga na makro ravni.

Ob novih pogojih dela ugodna moč delodajalcev

Kaj pa sklepanje kolektivnih pogodb? Se je ob manjši teži socialnega dialoga na makro ravni, drobljenju predstavništev na strani delodajalcev in delojemalcev ter ob spremembah, ki jih narekuje tehnološki razvoj, reševanje vprašanj in iskanje dialoga med delodajalsko in delojemalsko stranjo bolj preselilo na panožno raven, na raven posameznih podjetij?

Ob spremembah, ki jih prinašajo robotizacija, digitalizacija in tehnološki razvoj, ter njihovem vplivu na trg dela je pogajalska moč delodajalcev tudi na panožni ravni sorazmerno ugodna.

Stanojević je povedal, da so kolektivna pogajanja drugačna zgodba. V Sloveniji po njegovih besedah prevladujejo panožna pogajanja, močan pa je tudi trend decentralizacije do podjetniške ravni. Ob spremembah, ki jih prinašajo robotizacija, digitalizacija in tehnološki razvoj, ter njihovem vplivu na trg dela, je, kot pravi, pogajalska moč delodajalcev tudi na panožni ravni sorazmerno ugodna.

A gospodarstvo s svojim vplivom očitno ni zadovoljno. Šmučeva je menila, da ima gospodarstvo sorazmerno majhen vpliv, in sicer zaradi javnega odnosa do gospodarstva, ki bolj razume razporejanje kot ustvarjanje. Poudarila je, da se je treba ukvarjati tudi z gospodarstvom, in to spoštljivo, saj bo družba imela sicer še večje težave s pokojninskim sistemom, zdravstvenim sistemom, plačevanjem šolstva, infrastrukture, financiranjem kulture, z vsem, kar ceni.

Da bi gospodarstvu zagotovili mesto v družbi, ki si ga po njihovem mnenju zasluži, je lani pet delodajalskih organizacij in štiri gospodarske ustanovilo neformalno združenje, ki ga imenujejo Gospodarski krog: vsak od članov še vedno lahko opravlja tisto, kar mu je lastno, menijo pa, da je pomembno nekaj slišati kot glas gospodarstva in da je ta bolj slišan.