Sosedska turistična dilema: kako skupaj zaslužiti več

Na to in štiri druga vprašanja odgovarjata hrvaški minister za turizem Gari Cappelli in naša državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar.

Koliko je država letos zaslužila s turizmom? Kakšni so podatki v primerjavi z lanskimi?

Štravs Podlogar: Do konca letošnjega avgusta smo iz izvoza potovanj po podatkih Banke Slovenije zaslužili 1,6 milijarde evrov, kar je deset odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od januarja do septembra letos nas je obiskalo 3,8 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj deset milijonov prenočitev, kar je 14 odstotkov več turističnih prihodov in 12 odstotkov več prenočitev turistov kot v istem obdobju prejšnjega leta. Največje rasti beležimo pri prihodih tujih turistov, ki so se v tem obdobju povečali za kar 18 odstotkov. Obeta se nam torej še eno rekordno turistično leto, česar smo zelo veseli.

Vendar bi želela poudariti, da so fizične številke le eden od pokazateljev uspešnosti slovenskega turizma. Za uspešnost so seveda potrebni kakovost ponudbe, novi produkti, večja dodana vrednost, predvsem pa so pomembni nasmejani gostje in zadovoljni gostitelji.

Cappelli: V prvih osmih mesecih smo imeli 14,8 milijona prihodov in 85 milijonov prenočitev, kar pomeni povečanje za 14 odstotkov pri prihodih ter 13 odstotkov več prenočitev kot lani. To, po vseh kazalnikih rekordno leto, nas približuje številki sto milijonov prenočitev. Še posebno smo veseli, da je k tem rezultatom veliko pripomogla rast turističnega prometa v predsezoni, v kateri smo dosegli 23-odstotno rast, napovedi za jesen ali konec sezone pa so prav tako odlične. Lani smo imeli več kot deset milijard evrov prihodkov iz turizma in naš cilj, povezan s strategijo razvoja turizma do leta 2020 je, da dosežemo 14 milijard evrov. Letos sem zelo konservativno napovedal rast prihodkov za okoli šest do sedem odstotkov, vendar je za uradne rezultate treba počakati do konca turističnega leta. Namreč, s stalnim prometom števila turistov skozi vse leto želimo povečati konkurenčnost in zagotoviti celoletno poslovanje v turizmu, kar je zelo pomembno za spodbujanje rasti celotnega hrvaškega gospodarstva.

Adriatic Golf Course

Kateri so najpomembnejši vzroki, da se je število turistov povečalo – kako ste to dosegli?

Štravs Podlogar: Rast v slovenskem turizmu gotovo ni naključje. Predvsem se moramo zavedati, da so se turistični tokovi v zadnjem času preusmerili in da celotna Evropa zaznava veliko rast pri prihodu tujih gostov. Seveda imamo tudi sami velike zasluge za povečan obisk Slovenije. Ta je plod uspešne promocije slovenskega turizma doma in v tujini, povečanih aktivnosti turističnega gospodarstva ter ključnih ukrepov in aktivnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju s partnerji. Kontinuirana promocija Slovenije kot zelene, aktivne, zdrave destinacije za petzvezdnična doživetja, ki jo izvaja Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s turističnim gospodarstvom, je Slovenijo umestila med zaželene atraktivne globalne turistične destinacije. Slovenija postaja privlačnejša in vse bolj prepoznavna destinacija z jasno in prepričljivo zgodbo.

Zavedamo se, da je zgodba o slovenskem turizmu lahko zgodba o uspehu le, če jo bomo še naprej sooblikovali vsi deležniki – poleg strateških ukrepov in učinkovite promocije so ključni tudi kakovostni in inovativni turistični proizvodi ter pristen človeški odnos in strokovna storitev.

Ena od pomembnih prelomnih točk je gotovo ponovna osamosvojitev Slovenske turistične organizacije (STO), ki smo jo izvedli pred dvema letoma. Naslednja je bila podvojitev njenega proračuna. Še pred tem je bila zaveza vseh partnerjev slovenskega turizma za usmeritev v trajnostni razvoj turizma. Ta smernica se je izkazala za dober temelj, osnovno zgodbo, ki jo uspešno razvijamo in tržimo že več let. Za izpolnjevanje obljube Slovenije kot »zelene, aktivne, zdrave destinacije« je bil oblikovan nacionalni program Zelena shema slovenskega turizma, v katero je vključenih več kot 40 ponudnikov in destinacij, ki so pridobili znamko Slovenia Green. Zelena shema je deležna velikega uspeha in pozornosti v svetu. Slovenijo so lani razglasili za prvo Zeleno državo na svetu, STO pa je letos za upravljanje le-te dobila prestižno nagrado National Geographic World Legacy Destination Leadership.

Ena stran medalje je učinkovita promocija, ta je bistvena. Dober primer je globalna digitalna kampanja Slovenia. Make New Memories, ki je do zdaj na spletnih mestih dosegla 70 milijonov ljudi. Zelo pomembna je tudi izpostavljenost v priznanih medijih. V zadnjih dveh letih smo gostili skoraj 900 tujih novinarjev in tako imenovanih influencerjev (vplivnežev na določenem področju). Njihove objave v medijih, kot so National Geographic Traveller, Financial Times, The Telegraph, The Guardian, Vogue, Forbes, CNN, New York Times, Washington Post, Independent, La Parisienne, Huffington Post, Condé Nast Traveller, La Republicca, Wall Street Journal, Le Figaro, Harper`s Bazaar, Le Voyage, Feinschmecker in drugih, ter v različnih blogih in na družbenih omrežjih so močno pripomogle k večji prepoznavnosti Slovenije in njenega turizma.

Druga plat medalje je ustvarjanje ustreznega poslovnega okolja za uspešno poslovanje slovenskega turističnega gospodarstva, kar je zelo pomembna naloga ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prizadevamo si za pripravo in sprejetje spodbudne zakonodaje, s čim manj administrativnimi ovirami, sofinanciramo inovativne projekte prek javnih razpisov, podpiramo strateške projekte, na primer Kanin in Lipica, ter določamo strateške smernice razvoja turizma. Pred kratkim je Vlada RS potrdila Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki smo jo skupaj z zunanjim izvajalcem pripravili na ministrstvu.

Zavedamo se, da je zgodba o slovenskem turizmu lahko zgodba o uspehu samo, če jo bomo še naprej sooblikovali vsi deležniki – poleg strateških ukrepov in učinkovite promocije so ključni tudi kakovostni in inovativni turistični proizvodi ter pristen človeški odnos in strokovna storitev.

Cappelli: V prvih osmih mesecih letos smo imeli 14,8 milijona prihodov in 85 milijonov prenočitev, kar pomeni povečanje za 14 odstotkov pri prihodih ter 13 odstotkov več prenočitev kot lani. To, po vseh kazalnikih rekordno leto, nas približuje številki sto milijonov prenočitev.

Adriatic Golf Course

Še posebno smo veseli, da je k tem rezultatom veliko pripomoglo povečanje turističnega prometa v predsezoni, v kateri smo dosegli 23-odstotno rast, napovedi za jesen ali konec sezone pa so prav tako odlične. Lani smo imeli več kot deset milijard evrov prihodkov iz turizma in naš cilj, povezan s Strategijo razvoja turizma do leta 2020, je, da dosežemo 14 milijard evrov. Letos sem zelo konservativno napovedal rast prihodkov za okoli šest do sedem odstotkov, vendar je na uradne rezultate treba počakati na konec turističnega leta. S stalnim pretokom števila turistov vse leto želimo povečati konkurenčnost in zagotoviti celoletno poslovanje v turizmu, kar je zelo pomembno za spodbujanje rasti celotnega hrvaškega gospodarstva.

Turizem se ne zgodi sam od sebe; turistični kazalniki za temi rezultati in za vsako županijo, mestom in manjšo lokalno enoto so sad dolgoletnega trdega dela in prilagajanja trgu. Zaradi ciljnih in zelo premišljenih marketinških aktivnosti, sodelovanja deležnikov v vseh turističnih organizacijah ter vse več novih kakovostnih ponudb, Hrvaška letos ustvarja turistične rekorde. Turisti iščejo drugačno, posebno izkušnjo in zanimive stvari, zato mi na ministrstvu za turizem in Hrvaška turistična skupnost spodbujamo ustvarjanje novih storitev in ponudb. To so predvsem projekti selektivnih vrst turizma, kot so zdravstveni, poslovni, kulturni, gastronomski in navtični turizem.

Pomembna je tudi privlačnost in urejenost destinacije. Skladno s tem ministrstvo za turizem v okviru Programa razvoja javnega turizma že nekaj let dodeljuje nepovratna sredstva, ki jih je bilo letos za projekte urejanja plaž, gradnjo, razširitev, obnovo ali adaptacijo turističnih središč, ureditev infrastrukture, kot so počivališča, razgledne točke, kolesarske poti in podobno namenjenih 20 milijonov kun. S tem se ustvarjajo dodatni motivi za obisk destinacij, kar je zelo pomembno za razvoj celoletnega turizma.

Kakšna je dolgoročna strategija slovenskega oziroma hrvaškega turizma? Kako postati destinacija višjega cenovnega razreda, kam bi bilo treba več vlagati?

Štravs Podlogar: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ima en ključni cilj, in sicer povečanje prilivov iz izvoza potovanj na 3,7 do 4 milijarde evrov. Najpomembnejša je usmeritev v turizem višje dodane vrednosti. Druge poti za Slovenijo zaradi omejenosti prostora niti ni. Za spremembe potrebujemo produkte, ki nagovarjajo zahtevnega obiskovalca. Potrebujemo nove naložbe, s katerimi bomo lahko vstopili v globalno tekmo, izvesti je treba prestrukturiranje hotelskega portfelja v lasti države, uvesti spodbujevalne sheme za gospodarstvo, predvsem ugodne in dolgoročne kredite po meri turističnega gospodarstva, veliko več pozornosti moramo nameniti kadrom. Seveda so potrebne tudi zakonodajne spremembe – nekatere so že sprejete, druge so v izvajanju.

Cappelli: Dolgoročna strategija je vključevanje turističnih deležnikov v celoletne turistične dejavnosti. Od lokalnih načrtov in dejavnosti do aktivnosti na ravni ministrstva za turizem in Hrvaške turistične skupnosti. Naš strateški cilj je razviti Hrvaško kot letalsko destinacijo, predvsem v predsezoni in posezoni, uveljavljati celoletni turizem z razvojem selektivnih vrst turizma, krepiti turizem na celini, povečevati naložbe v turizem ter obogatiti kakovostne storitve in ponudbe na destinacijah. To je smer, ki jo želimo nadaljevati.

V zadnjih letih je mogoče opaziti številne primere kakovostne obnove turističnih mest in drugih destinacij, še prepogosto pa vidimo tudi primere urbanističnega razdejanja najlepših lokacij. S katerimi ukrepi poskušate to preprečiti?

Štravs Podlogar: V Sloveniji se s takšnimi primeri navadno ne srečujemo ali pa so ti zelo redki, saj je slovenska zakonodaja pri gradnjah in urejanju prostora zelo ostra in vključuje zahtevne postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in okoljevarstvenih soglasij. Želela pa bi poudariti nekaj drugega: zelo pomembno je, da investitorji svoje aktivnosti načrtujejo v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo in da skupaj pripomorejo k razvoju lokalne turistične infrastrukture ter tako vplivajo na rast – tako prihoda turistov kot tudi na gospodarsko rast destinacije.

Cappelli: Hrvaška je v zadnjih nekaj letih dosegla veliko rast v turizmu, kar je pozitivno, vendar se marsikje postavlja vprašanje o obstanku trajnostne turistične infrastrukture, ki ni prilagojena novim pogojem. Destinacijsko upravljanje je zato ključni dejavnik pri razvoju katerekoli destinacije.

Želimo si, da bi bila Hrvaška v svetu prepoznavna kot destinacija izvirnih in raznovrstnih izkušenj, kjer imajo družinske nastanitve pomembno vlogo. Zaradi tega želimo uvesti red in družinske nastanitve ločiti od klasične 'apartmanizacije'.

Po drugi strani pa je rešitev težave mogoče najti pri podaljševanju sezone in zmanjševanju pritiska velikega števila obiskovalcev v poletnih mesecih. To ni pomembno samo za ekološko trajnost, ampak tudi za trajnostno poslovanje, saj zagotavlja aktivnejšo gospodarsko rast v daljšem obdobju leta. Pri svojem delu vztrajam pri spoštovanju meril trajnostnega razvoja, ki ustreza potrebam lokalnega prebivalstva in turistov, hkrati pa ohranja vire prihodnjega razvoja. Vire je treba upravljati tako, da bo to ustrezalo gospodarskim, socialnim in estetskim zahtevam družbe, hkrati pa ohranjalo kulturno celovitost in ekološke procese.

Govori se tudi o prenasičeni gradnji. Dejstvo je, da je družinska nastanitev sinonim za pristnost turistične izkušnje in občutek domačnosti. Z njo imamo odlično priložnost in možnost, da gostom pokažemo, da Hrvaška lahko veliko ponudi. Naš namen je osredotočanje na kakovost, ne na količino, zato poskušamo zasebne najemodajalce spodbuditi, da gostom zagotovijo nastanitvene zmogljivosti z dodatnimi vsebinami. Želimo si, da bi bila Hrvaška v svetu zaznamovana kot destinacija izvirnih in raznovrstnih izkušenj, kjer imajo družinske nastanitve pomembno vlogo, zato želimo uvesti red in družinske nastanitve ločiti iz klasične 'apartmanizacije'.

Adriatic Golf Course

Azijski, posebno kitajski trg, spada med najhitreje rastoče na svetu. Za te turiste sta naši dve državi del enega paketa. Kako si prizadevate, da bi v sodelovanju s sosednjo državo od teh turistov iztržili čim več?

Štravs Podlogar: Na teh trgih je Slovenija sistematično navzoča že več let, a v omejenem obsegu. Na čezmorske trge načelno vstopamo prek partnerstev – s slovenskim turističnim gospodarstvom in sosednjimi državami, s katerimi lahko razvijemo konkurenčne produkte ter v sodelovanju z letalskimi družbami povečamo pritok turistov s teh trgov. Res je, ti trgi so med hitro rastočimi, zato v zadnjih dveh letih povečujemo delež promocijskih sredstev za te trge, s ciljem izkoriščanja visoke stopnje rasti turistov.

S Hrvaško na tem področju odlično sodelujemo in snujemo ter izvajamo skupne promocijske aktivnosti na čezmorskih trgih s sloganom Experience Croatia, Feel Slovenia. Trženje v paketu je gotovo način sinergije učinkov promocije, je pa pri tem ključno, da se uveljavimo kot dežela s kakovostno in enkratno izkušnjo, kar nam tudi uspeva. Višja dodana vrednost, ki jo dosegamo s svojo ponudbo, nam mora dati pogum, da zanjo zahtevamo tudi višjo ceno. Slovenci smo na tem področju žal še vedno zelo skromni.

Cappelli: Hrvaška in Slovenija se na oddaljenih trgih od leta 2010 promovirata s skupnim sloganom Experience Croatia, Feel Slovenia. Tako se turistična ponudba obeh držav že več let predstavlja na pomembnih mednarodnih sejmih in borzah. Organizirana so tudi srečanja med potovalnimi agencijami in organizatorji potovanj, da bi skupaj promovirali destinacijo. Prav tako je v zadnjih 15 letih predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti vsako leto organiziralo srečanja s številnimi partnerji, ki sodelujejo pri vzpostavljanju turistične zgodbe, kar lahko še bolj poveže ponudbo naših dveh držav.

Vsekakor je treba poudariti, da je za tak trg zelo pomembna dobra prometna povezanost oziroma dostopnost novih letalskih linij in večja frekventnost dosedanjih vse leto. Omenil bi novo linijo Emirates, ki ima od 1. junija vsak dan neposredne lete od Zagreba do Dubaja vse leto. Letalo vrste Boeing 777-300EU s 364 sedeži posredno povezuje Hrvaško z 80 državami v Aziji, Avstraliji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je zelo pomembno za močnejšo turistično uvrstitev Hrvaške na oddaljenih trgih. To je pomembno tudi za okoliške države, saj gostje iz oddaljenih delov sveta obiščejo več držav in njihove počitnice trajajo vsaj 15 dni. Posebej se bomo zato ukvarjali z razvojem in uvrstitvijo Hrvaške kot letalske destinacije, predvsem v pred- in posezoni. Če bomo še naprej sodelovali v tem smislu, sem prepričan, da bo Hrvaško in Slovenijo v prihodnjih letih obiskalo še več gostov z oddaljenih trgov.